Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben.
O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine.
Gosta: Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB); Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Avtorja oddaje: Jan Grilc in dr. Matej Huš
Periodni sistem elementov je v poldrugem stoletju od prve predstavitve postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti
Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben.
“Periodni sistem je zelo razumljiv, enostaven, logičen, predvsem pa je ljudi navdušilo to, da je imel napovedno moč. Mendelejev je leta 1869 napovedal lastnosti nekaterih elementov, ki so jih odkrili šele v naslednjih desetletjih.” – dr. Iztok Turel
O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine.
Na družabnih omrežjih smo iskali čim daljše slovenske besede, sestavljene iz simbolov za elemente na periodnem sistemu. Vaše najdbe smo zbrali na tej povezavi!
Gosta:
Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB), ki že deset let ustvarja Periodic Videos
“Nov element ustvarijo tako, da pospešijo lažji atom in z njim trčijo v težjega. Neka deklica mi je nekoč rekla, da je to nekako tako, kot da bi jabolko vrgli v bučo in bi dobili lubenico.”
Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Iz take skodelice dr. Iztok Turel na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo vsako jutro pije zeleni čaj.
Periodni sistem je v 150 letih postal eden najbolj prepoznavnih simbolov za znanost. O 118 članski ekipi elementov v četrtkovi @FrekvencaX! pic.twitter.com/GbrUyL6Gbo
— Jan Grilc (@JanGrilc) February 12, 2019
669 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben.
O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine.
Gosta: Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB); Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Avtorja oddaje: Jan Grilc in dr. Matej Huš
Periodni sistem elementov je v poldrugem stoletju od prve predstavitve postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti
Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben.
“Periodni sistem je zelo razumljiv, enostaven, logičen, predvsem pa je ljudi navdušilo to, da je imel napovedno moč. Mendelejev je leta 1869 napovedal lastnosti nekaterih elementov, ki so jih odkrili šele v naslednjih desetletjih.” – dr. Iztok Turel
O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine.
Na družabnih omrežjih smo iskali čim daljše slovenske besede, sestavljene iz simbolov za elemente na periodnem sistemu. Vaše najdbe smo zbrali na tej povezavi!
Gosta:
Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB), ki že deset let ustvarja Periodic Videos
“Nov element ustvarijo tako, da pospešijo lažji atom in z njim trčijo v težjega. Neka deklica mi je nekoč rekla, da je to nekako tako, kot da bi jabolko vrgli v bučo in bi dobili lubenico.”
Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Iz take skodelice dr. Iztok Turel na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo vsako jutro pije zeleni čaj.
Periodni sistem je v 150 letih postal eden najbolj prepoznavnih simbolov za znanost. O 118 članski ekipi elementov v četrtkovi @FrekvencaX! pic.twitter.com/GbrUyL6Gbo
— Jan Grilc (@JanGrilc) February 12, 2019
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov