Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


Frekvenca X

672 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov