Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V času pandemije cvetijo tudi teorije zarot

28.05.2020

Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.

Pandemija je idealno okolje za širjenje dezinformacij, sploh ko vlade znanstvena vprašanja politizirajo. To smo videli že pri odnosu do podnebnih sprememb. Je s koronavirusom podobno?

Vlade, tudi britanska, so ponavljale, da pri ukrepih sledijo znanosti. A kdor koli razume znanost, ve, da bo imela znanost različne odgovore. V obdobju velike negotovosti, ko stvari niso pod nadzorom, ljudje želijo jasna navodila, kako ravnati. To lahko, tega ne smete. Ne zanima jih, da se v resničnem življenju učimo sproti. Znanstveniki spoznavajo virus in bolezen – med epidemijo. Ko imamo opraviti z negotovostjo v znanosti, je to odlična priložnost za teorije zarot. 

Raziskave kažejo, da ljudje bolj kot politikom zaupamo znanosti. So pa tudi takšni, ki ne zaupajo niti znanosti. A vsaka naprava, ki jo uporabljajo, telefon, računalnik, avto, letalo, sloni na dognanjih znanosti, ki ji ne zaupajo. Promotorji teorij zarot pa postajajo tudi voditelji držav, celo svetovnih velesil. Je to novost?

Teorije zarot obstajajo od nekdaj. Novo je to, da zaradi ljudi, kot je Donald Trump, postajajo del mainstreama. Mimogrede navrže teorijo zarote, kar pri ljudeh krepi upor proti znanosti. Trump je šolski primer nekoga, ki ne upošteva niti varnostnih navodil svojih institucij. Govori o injekcijah belila, jemlje zdravila, ki jih stroka odsvetuje.To je zelo slabo sporočilo. Če to počne predsednik, lahko najbrž tudi jaz. Tudi v Veliki Britaniji imamo politike, politika, ki je rekel, da smo imeli že “preveč strokovnjakov”. Ne vem za vas, ampak jaz bi se raje posvetoval s strokovnjakom kot z nekom, ki je problem raziskal z ogledom nekaj videoposnetkov na Youtubu. 

Internet je super, razen kadar ni. BBC je objavil zgodbo človeka, ki ni verjel, da je Zemlja ploščata, dokler se o tem ni prepričal na Youtubu. Torej je internet koristen, razen kadar ni.

Internet je izjemen vir informacij, je pa tudi izjemen vir dezinformacij. Ni nam še uspelo, da bi ljudi v šolah naučili, kako prepoznati zaupanja vredne dokaze. Veliko ljudi meni, da je dobro, da lahko problem raziščejo sami. Pogosto to pomeni, da na Youtubu pogledajo veliko videoposnetkov. To je v redu, še vedno pa je bolje, da se obrnete na ljudi, ki imajo ustrezno izobrazbo in prepoznajo neveljavne dokaze. Po eni strani si želimo, da bi bili ljudje kritični do avtoritet, a to ne pomeni, da morajo zavrniti prav vse. Gre za težko nalogo. Ne pomaga niti, da vlade včasih stvari dejansko prikrivajo. Kitajska nam sprva o koronavirusu ni povedala ničesar. Pozneje je bila bolj odkrita. 

Ali sploh pomaga, da mediji - v oddajah, kot je ta - zavržemo teorije zarot? Velik del novinarstva se je usmeril v preverjanje izjav, vendar to hkrati pomeni, da napačne izjave najprej ponovimo.

Drži. Raziskovalce je skrbel nasprotni učinek. Ko ponovite napačno trditev, da bi jo zavrgli, se zgodi, da ljudje pozabijo na drugi del, v katerem ste napačno trditev zavrgli. V spominu jim ostane le napačna trditev. A med znanstveniki, ki to raziskujemo, je prevladalo mnenje, da ta učinek le ni tako prisoten, kot smo sprva predvidevali. V veliko primerih bosta enostavno razkrivanje in pojasnjevanje napačnih trditev učinkovita. 

Pogosta strategija je britje norcev iz ljudi, ki delijo teorije zarot. Kaj bi bilo boljše kot norčevanje? Kaj naj naredim, ko bom naslednjič zagledal neumnost, ki jo deli prijatelj ali prijateljica?

Strinjam se, da ima lahko posmeh ravno nasproten učinek. Obstajajo pa teorije zarot, ki so tako smešne, da je težko zadržati smeh. Kaj pa vi menite o ideji, da svetu vladajo kuščarji, ki spreminjajo obliko? Tako smešna je, da se težko izognete norčevanju. Ljudje, ki vam jih bo uspelo prepričati o zmoti takšnih teorij, niso zagrizeni verniki. Mnenj teh ne boste spremenili nikoli. Z jasnimi dejstvi pa utegnete vplivati na mnenja tistih, ki so lažne govorice nekje slišali in jih zdaj zanima, ali so resnične. V nekaterih okoliščinah pa pomagata tudi satira in humor. Včasih, ko dolgočasna dejstva niso učinkovita, bi pomagalo tudi to. 

Ja, teorije zarot nas zabavajo, a hitro pozabimo, da imajo tudi čisto konkretne posledice in da niso samo zanimive, ampak tudi nevarne. Ogrožajo življenja.

Da, to je skrb vzbujajoče. Večina teorij zarot je neškodljivih. Nič hudega, če vaš prijatelj ne verjame, da je človek pristal na Luni. Vemo pa tudi, da kdor verjame eni teoriji zarote, bo verjel tudi drugi, čeprav sta povsem nepovezani. Obstaja torej verjetnost, da prijatelj, ki ne verjame v pristanek na Luni, prav tako ne verjame v učinkovitost cepljenja ali v to, da je človek glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Takšna prepričanja pa so lahko nevarna. Pred leti je vlada Južnoafriške republike zavračala znanstvena dognanja o virusu HIV. Ocenjujejo, da je zaradi tega umrlo več kot 330.000 ljudi. To je le en primer. Takšna prepričanja so lahko nevarna. 


Frekvenca X

670 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

V času pandemije cvetijo tudi teorije zarot

28.05.2020

Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.

Pandemija je idealno okolje za širjenje dezinformacij, sploh ko vlade znanstvena vprašanja politizirajo. To smo videli že pri odnosu do podnebnih sprememb. Je s koronavirusom podobno?

Vlade, tudi britanska, so ponavljale, da pri ukrepih sledijo znanosti. A kdor koli razume znanost, ve, da bo imela znanost različne odgovore. V obdobju velike negotovosti, ko stvari niso pod nadzorom, ljudje želijo jasna navodila, kako ravnati. To lahko, tega ne smete. Ne zanima jih, da se v resničnem življenju učimo sproti. Znanstveniki spoznavajo virus in bolezen – med epidemijo. Ko imamo opraviti z negotovostjo v znanosti, je to odlična priložnost za teorije zarot. 

Raziskave kažejo, da ljudje bolj kot politikom zaupamo znanosti. So pa tudi takšni, ki ne zaupajo niti znanosti. A vsaka naprava, ki jo uporabljajo, telefon, računalnik, avto, letalo, sloni na dognanjih znanosti, ki ji ne zaupajo. Promotorji teorij zarot pa postajajo tudi voditelji držav, celo svetovnih velesil. Je to novost?

Teorije zarot obstajajo od nekdaj. Novo je to, da zaradi ljudi, kot je Donald Trump, postajajo del mainstreama. Mimogrede navrže teorijo zarote, kar pri ljudeh krepi upor proti znanosti. Trump je šolski primer nekoga, ki ne upošteva niti varnostnih navodil svojih institucij. Govori o injekcijah belila, jemlje zdravila, ki jih stroka odsvetuje.To je zelo slabo sporočilo. Če to počne predsednik, lahko najbrž tudi jaz. Tudi v Veliki Britaniji imamo politike, politika, ki je rekel, da smo imeli že “preveč strokovnjakov”. Ne vem za vas, ampak jaz bi se raje posvetoval s strokovnjakom kot z nekom, ki je problem raziskal z ogledom nekaj videoposnetkov na Youtubu. 

Internet je super, razen kadar ni. BBC je objavil zgodbo človeka, ki ni verjel, da je Zemlja ploščata, dokler se o tem ni prepričal na Youtubu. Torej je internet koristen, razen kadar ni.

Internet je izjemen vir informacij, je pa tudi izjemen vir dezinformacij. Ni nam še uspelo, da bi ljudi v šolah naučili, kako prepoznati zaupanja vredne dokaze. Veliko ljudi meni, da je dobro, da lahko problem raziščejo sami. Pogosto to pomeni, da na Youtubu pogledajo veliko videoposnetkov. To je v redu, še vedno pa je bolje, da se obrnete na ljudi, ki imajo ustrezno izobrazbo in prepoznajo neveljavne dokaze. Po eni strani si želimo, da bi bili ljudje kritični do avtoritet, a to ne pomeni, da morajo zavrniti prav vse. Gre za težko nalogo. Ne pomaga niti, da vlade včasih stvari dejansko prikrivajo. Kitajska nam sprva o koronavirusu ni povedala ničesar. Pozneje je bila bolj odkrita. 

Ali sploh pomaga, da mediji - v oddajah, kot je ta - zavržemo teorije zarot? Velik del novinarstva se je usmeril v preverjanje izjav, vendar to hkrati pomeni, da napačne izjave najprej ponovimo.

Drži. Raziskovalce je skrbel nasprotni učinek. Ko ponovite napačno trditev, da bi jo zavrgli, se zgodi, da ljudje pozabijo na drugi del, v katerem ste napačno trditev zavrgli. V spominu jim ostane le napačna trditev. A med znanstveniki, ki to raziskujemo, je prevladalo mnenje, da ta učinek le ni tako prisoten, kot smo sprva predvidevali. V veliko primerih bosta enostavno razkrivanje in pojasnjevanje napačnih trditev učinkovita. 

Pogosta strategija je britje norcev iz ljudi, ki delijo teorije zarot. Kaj bi bilo boljše kot norčevanje? Kaj naj naredim, ko bom naslednjič zagledal neumnost, ki jo deli prijatelj ali prijateljica?

Strinjam se, da ima lahko posmeh ravno nasproten učinek. Obstajajo pa teorije zarot, ki so tako smešne, da je težko zadržati smeh. Kaj pa vi menite o ideji, da svetu vladajo kuščarji, ki spreminjajo obliko? Tako smešna je, da se težko izognete norčevanju. Ljudje, ki vam jih bo uspelo prepričati o zmoti takšnih teorij, niso zagrizeni verniki. Mnenj teh ne boste spremenili nikoli. Z jasnimi dejstvi pa utegnete vplivati na mnenja tistih, ki so lažne govorice nekje slišali in jih zdaj zanima, ali so resnične. V nekaterih okoliščinah pa pomagata tudi satira in humor. Včasih, ko dolgočasna dejstva niso učinkovita, bi pomagalo tudi to. 

Ja, teorije zarot nas zabavajo, a hitro pozabimo, da imajo tudi čisto konkretne posledice in da niso samo zanimive, ampak tudi nevarne. Ogrožajo življenja.

Da, to je skrb vzbujajoče. Večina teorij zarot je neškodljivih. Nič hudega, če vaš prijatelj ne verjame, da je človek pristal na Luni. Vemo pa tudi, da kdor verjame eni teoriji zarote, bo verjel tudi drugi, čeprav sta povsem nepovezani. Obstaja torej verjetnost, da prijatelj, ki ne verjame v pristanek na Luni, prav tako ne verjame v učinkovitost cepljenja ali v to, da je človek glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Takšna prepričanja pa so lahko nevarna. Pred leti je vlada Južnoafriške republike zavračala znanstvena dognanja o virusu HIV. Ocenjujejo, da je zaradi tega umrlo več kot 330.000 ljudi. To je le en primer. Takšna prepričanja so lahko nevarna. 


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov