Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V sklepnem delu nove serije Frekvence X bomo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili take, ki jih lahko vedno znova uporabimo. Ali pa bomo samo preverili, kakšne so zdajšnje razmere, in pogledali na okoljski kompas.
"Krožno gospodarstvo presega okvire debat o gospodinjskih odpadkih in sežigalnicah. Malo znano dejstvo je, da imamo v Sloveniji veliko podjetij, ki izdelujejo primarne materiale, kot so jeklo, aluminij, steklo, različni gradbeni materiali in papir. Ta industrija ima ta hip zelo velik okoljski odtis prek porabe surovin, energentov in emisij." – Andrej Gnezda, Umanotera
Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI,
Jure Berk, inovator in podjetnik,
Boris Azinović, Zavod za gradbeništvo Slovenije,
Alenka Mauko Pranić, vodja oddelka za materiale na ZAG in
prof. dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor.
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V sklepnem delu nove serije Frekvence X bomo sklenili surovinske tokove, reciklirali odpadne materiale in ustvarili take, ki jih lahko vedno znova uporabimo. Ali pa bomo samo preverili, kakšne so zdajšnje razmere, in pogledali na okoljski kompas.
"Krožno gospodarstvo presega okvire debat o gospodinjskih odpadkih in sežigalnicah. Malo znano dejstvo je, da imamo v Sloveniji veliko podjetij, ki izdelujejo primarne materiale, kot so jeklo, aluminij, steklo, različni gradbeni materiali in papir. Ta industrija ima ta hip zelo velik okoljski odtis prek porabe surovin, energentov in emisij." – Andrej Gnezda, Umanotera
Tomaž Rodič, Center odličnosti Vesolje-SI,
Jure Berk, inovator in podjetnik,
Boris Azinović, Zavod za gradbeništvo Slovenije,
Alenka Mauko Pranić, vodja oddelka za materiale na ZAG in
prof. dr. Igor Drstvenšek, Fakulteta za strojništvo Maribor.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Neveljaven email naslov