Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: "Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov," pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete.
670 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: "Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov," pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov