Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje.
"V naftni industriji se podjetja vedno bolj osredotočajo na plin, hkrati širijo portfolio z vetrnicami in sončno energijo. Uvajajo pa tudi procese zajema in shranjevanja ogljika, ki ga injecirajo nazaj v rezervoarje." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Namen je predvsem prikazati, da je zajemanje in shranjevanje ogljika izvedljivo, hkrati pa nam velikost rezervoarjev omogoča, da povabimo druge evropske onesnaževalce k izkoriščenju shranjevalne možnosti." - Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova
"Predpogoj za shranjevanje ogljika je, da gre za zaprto geološko strukturo. To preverjamo s seizmičnimi metodami in vrtinami. Začetno stanje moramo dobro poznati, da lahko med vtiskanjem CO2 sledimo, če prihaja do deformacij." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije
"Postopki shranjevanja oglika temeljijo na tem, da se ogljik globoko pod zemljo pretvori, mineralizira, lahko bi rekli, da okameni. Gre za dolg proces, ki traja desetletja in stoletja." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
670 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje.
"V naftni industriji se podjetja vedno bolj osredotočajo na plin, hkrati širijo portfolio z vetrnicami in sončno energijo. Uvajajo pa tudi procese zajema in shranjevanja ogljika, ki ga injecirajo nazaj v rezervoarje." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Namen je predvsem prikazati, da je zajemanje in shranjevanje ogljika izvedljivo, hkrati pa nam velikost rezervoarjev omogoča, da povabimo druge evropske onesnaževalce k izkoriščenju shranjevalne možnosti." - Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova
"Predpogoj za shranjevanje ogljika je, da gre za zaprto geološko strukturo. To preverjamo s seizmičnimi metodami in vrtinami. Začetno stanje moramo dobro poznati, da lahko med vtiskanjem CO2 sledimo, če prihaja do deformacij." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije
"Postopki shranjevanja oglika temeljijo na tem, da se ogljik globoko pod zemljo pretvori, mineralizira, lahko bi rekli, da okameni. Gre za dolg proces, ki traja desetletja in stoletja." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov