Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Louis Adriessen je bil je eden najbolj vplivnih nizozemskih skladateljev svoje generacije, v svojo glasbo pa je pogosto vključeval tudi družbena in politična vprašanja. Na začetku ustvarjalne kariere je sledil tokovom povojnega serializma, ob spoznanju, da je sodobna nizozemska glasba v svojem bistvu močno konservativna, pa je kot odgovor oblikoval heterogen glasbeni jezik, ki združuje prvine ameriškega minimalizma, jazza in neoklasicizma.
1 epizod
Bogastvo glasbenih tokov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.
Louis Adriessen je bil je eden najbolj vplivnih nizozemskih skladateljev svoje generacije, v svojo glasbo pa je pogosto vključeval tudi družbena in politična vprašanja. Na začetku ustvarjalne kariere je sledil tokovom povojnega serializma, ob spoznanju, da je sodobna nizozemska glasba v svojem bistvu močno konservativna, pa je kot odgovor oblikoval heterogen glasbeni jezik, ki združuje prvine ameriškega minimalizma, jazza in neoklasicizma.
Henze je leta 1971 ustvaril drugi violinski koncert. V prvem je raziskoval združitev neoklasicizma in prvih stikov z dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko, v drugem pa je segel veliko dlje pri ponovnem izpraševanju o zvrsti solističnega koncerta. Henze se je v tem koncertu odmaknil od modernistične rigoroznosti in v duhu postmodernizma postavljal staro ob novo, tako da v nekem trenutku zaslišimo tudi skladbo angleškega renesančnega lutnjista Johna Dowlanda z naslovom Flow my tears. Poleg solistične violine se v koncertu pojavlja tudi vokal, ki recitira pesem Hansa Magnusa Enzensbergerja Hommage à Gödel, orkester pa dopolnjujejo zvoki elektronike.
Neveljaven email naslov