Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luciano Berio se je v prvi polovici petdesetih let, predvsem z obiski Darmstadtskih poletnih tečajev in s srečanji z Brunon Maderno in Karlheinzom Stockhausnom, seznanil s poglavitnimi problemi avantgarde in te izkušnje so kmalu oblikovale njegovo glasbeno in človeško osebnost. Ena osrednjih Beriovih skladb, ki odseva postmoderno glasbeno miselnost je Sinfonia za orkester in 8 vokalistov iz leta 1968.
1 epizod
Bogastvo glasbenih tokov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.
Luciano Berio se je v prvi polovici petdesetih let, predvsem z obiski Darmstadtskih poletnih tečajev in s srečanji z Brunon Maderno in Karlheinzom Stockhausnom, seznanil s poglavitnimi problemi avantgarde in te izkušnje so kmalu oblikovale njegovo glasbeno in človeško osebnost. Ena osrednjih Beriovih skladb, ki odseva postmoderno glasbeno miselnost je Sinfonia za orkester in 8 vokalistov iz leta 1968.
Henze je leta 1971 ustvaril drugi violinski koncert. V prvem je raziskoval združitev neoklasicizma in prvih stikov z dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko, v drugem pa je segel veliko dlje pri ponovnem izpraševanju o zvrsti solističnega koncerta. Henze se je v tem koncertu odmaknil od modernistične rigoroznosti in v duhu postmodernizma postavljal staro ob novo, tako da v nekem trenutku zaslišimo tudi skladbo angleškega renesančnega lutnjista Johna Dowlanda z naslovom Flow my tears. Poleg solistične violine se v koncertu pojavlja tudi vokal, ki recitira pesem Hansa Magnusa Enzensbergerja Hommage à Gödel, orkester pa dopolnjujejo zvoki elektronike.
Neveljaven email naslov