Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ALEKSANDER LAJOVIC: MALE VARIACIJE NA KORAL ADAMA BOHORIČA
Violončelo: OTON BAJDE, Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK
BOHUSLAV MARTINŮ: DVOJNI KONCERT ZA DVA GODALNA ORKESTRA, KLAVIR IN TIMPANE H. 271
ORKESTER COLLEGIUM MUSICUM ZÜRICH, Timpani: KARL HEINZ BENZINGER, Klavir: GERARD WYSS, Dirigent: PAUL SACHER
99 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
ALEKSANDER LAJOVIC: MALE VARIACIJE NA KORAL ADAMA BOHORIČA
Violončelo: OTON BAJDE, Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK
BOHUSLAV MARTINŮ: DVOJNI KONCERT ZA DVA GODALNA ORKESTRA, KLAVIR IN TIMPANE H. 271
ORKESTER COLLEGIUM MUSICUM ZÜRICH, Timpani: KARL HEINZ BENZINGER, Klavir: GERARD WYSS, Dirigent: PAUL SACHER
Piazzola je skladatelj, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem zaradi svojega kontroverznega načina skladanja tanga. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revolucioniral tradicionalni argentinski tango in mu dodal nove harmonske in melodične strukture. V klasični sestav ansambla je vključil električno kitaro in saksofon. Ustvaril je nov slog, v katerem prepleta s tangom prvine džeza in klasične glasbe, in ga imenoval tango nuevo. Slišali bomo dve zgodnejši deli iz tega slogovnega obdobja.
Bennett je bil Mendelssohnov dober prijatelj, spoznala sta se v Londonu, pozneje pa sta se družila tudi v Nemčiji, med Bennettovimi dolgimi koncertnimi turnejami, ki so pripomogle k temu, da si je pridobil sloves enega najboljših pianistov v Evropi. Skladatelj je svoj Sekstet v fis-molu dokončal leta 1838, po enem izmed dolgih obiskov Nemčije. Tam je večino časa preživel z Mendelssohnom, zato je v Sekstetu težko preslišati njegov vpliv. Zlasti Finale ima izrazito »Mendelssohnovo temo«. A kljub temu je Bennettova glasbena struktura, predvsem pa zamisel za samo delo, izvirna in sveža. Poslušali bomo občuteno interpretacijo Seksteta v izvedbi članov kvarteta Villiers, pianista Jeremyja Younga in kontrabasista Leona Boscha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavila zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu bila razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot eden najpomembnejših prikazov novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje poimenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Romanca za violino in klavir, op. 2 Josepha Joachima, Osem ruskih ljudskih pesmi za orkester, op. 58 Anatolija Ljadova, Italijanska suita – različica za violino in klavir Igorja Stravinskega, cikel orkestrskih samospevov Cvetovi košenin Tomaža Habeta, Divertimento za rog in klavir Jeana Francaixa, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa in samospev 'Mlinar in potok' iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta.
Na sporedu orkestrska suita iz scenske glasbe k Maeterlinckovi igri Pelej in Melisanda Gabriela Fauréja, Odsevi v vodi iz 1. zvezka Podob za klavir Clauda Debussyja in Alborada del grazioso (Pavlihova jutranjica) iz suite Ogledala Mauricea Ravela.
Predvajamo Uspavanko Antonyja Holborna, Bachov Koncert za oboo, violino, godala in basso continuo v d-molu, BWV 1060, arijo Idaspeja iz 2. dejanja opere Tamerlano Antonia Vivaldija, Uverturo v F-duru za dva rogova, fagot, godala in basso continuo, TWV 55:F16 Georga Philippa Telemanna in Koncert za flavto v G-duru Johanna Joachima Quantza (solist Aleš Kacjan).
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Neveljaven email naslov