Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
96 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Toccata in menuet v B-duru Carlosa Seixasa, Introdukcija in allegro za harfo, flavto, klarinet in godala Mauricea Ravela, Štirje madžarski plesi za klarinet in klavir Rezsöja Kókaija, Poema za altovski saksofon in orkester Pierra Philippa Bauzina, Fantazijske skladbe za klavir, violino in violončelo, op. 88 Roberta Schumanna, Ptice – suita za mali orkester po starih mojstrih Ottorina Respighija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa in Nokturno za rog in klavir Franza Straussa.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija s flavtistko Ireno Kavčič in klarinetistom Tommasom Lonquichem v solističnih vlogah ter Sedem variacij za klavir v D-duru na nizozemski napev 'Willem van Nassau', K. 25 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Koncert v G-duru, Seibel 214 Johanna Davida Heinichena, Sonata za violončelo v a-molu, RV 44 Antonia Vivaldija, Simfonija št. 6 v D-duru, 'Jutro', Josepha Haydna in Pihalni sekstet v B-duru Franza Krommerja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Torellija, Telemanna, Sebastiana Bacha, Troboncina, Corellija, Caselle, Saint-Saënsa, Leoncavalla, Bottesinija, Brahmsa, Mendelssohna, Hrovata, Respighija, Bartóka in Beethovna.
Posvečamo se francoski skladateljici in pianistki Louise Farrenc, ki se je v 19. stoletju borila za enakopravnost spolov. Leta 1842 je postala edina ženska, ki je bila imenovana za profesorico na pariškem konservatoriju (prvo in edino takšno imenovanje za žensko v 19. stoletju). Bila je odlična mentorica, vendar je za svoje delo prejemala nižje plačilo kot njeni moški kolegi, kar ji je uspelo spremeniti po desetletju pritiskov in zagovarjanja svojih pravic. MUZIO CLEMENTI: SONATA ZA KLAVIR V FIS-MOLU, OP. 26 Klavir: ANDREJ JARC JOHANN NEPOMUK HUMMEL: INTRODUKCIJA, TEMA IN VARIACIJE, OP. 102 KOMORNI ORKESTER JEAN-FRANÇAIS PAILLARD, trobenta: MAURICE ANDRÉ, dirigent: JEAN FRANÇOIS PAILLARD ANTONIN REICHA: KVINTET V B-DURU Klarinet: JOŽE KOTAR, GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE, violina: MONIKA ZUPAN in MIRAN KOLBL, viola: MAJA BABNIK, violončelo: IGOR ŠKERJANEC LOUISE FARRENC: SIMFONIJA ŠT. 3 V G-MOLU, OP. 36 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: STEVEN LOY JOSEPH JOACHIM: HEBREJSKI MELODIJE (VTISI OB BYRONOVIH PESMIH) Viola: MICHAEL GIELER, klavir: LAURETTA BLOOMER ROBERT SCHUMANN / CHARLES GERHARDT: SANJARJENJE IZ CIKLA OTROŠKI PRIZORI (PRIR. ZA FLAVTO IN ORKESTER) IRSKA NACIONALNA FILHARMONIJA, flavta: JAMES GALWAY, dirigent: CHARLES GERHARDT
FRÉDÉRIC CHOPIN: BARKAROLA V FIS-DURU, OP. 60 Klavir: ALEXANDER GADJIEV PAVEL ŠIVIC: IGRE ZA MLADINO 1. BEŽIMO TECIMO 2. SKRIJMO SE 3. POVORKA 4. V SKRIVALIŠČU 5. SKOK NA SKOK SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: UROŠ LAJOVIC JOSEPH HAYDN: TRIO ZA VIOLINO, VIOLO IN VIOLONČELO V B-DURU, OP. 53, ŠT. 2 NEMŠKI GODALNI TRIO: violina HANS KALAFUSZ, viola CHRISTIAN HEDRICH, violončelo REINER GINZEL
Neveljaven email naslov