Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v času velike negotovosti. Če omenimo samo dogajanje minulih treh let – pandemija koronavirusa, vojna v Ukrajini, ekstremni vremenski pojavi in naravne katastrofe, torej zdravstvena, gospodarska, energetska in okoljska kriza. Informacije o aktualnem dogajanju v sosednji ulici ali na drugem koncu sveta niso objektivne, saj jih kurirajo spletni giganti, njihov poslovni model temelji na pozornosti uporabnic in uporabnikov. Pridobijo jo s personaliziranimi in skrajnimi vsebinami, kar je povzročilo polarizacijo in radikalizacijo. Kako vse te družbene okoliščine vplivajo na intimna partnerstva, v katerih se posameznice in posamezniki vsak na svoj način in vsak s svojimi obrambnimi mehanizmi soočajo s strahovi? Seksolog in psihoterapevt Jaka Sotlar nam je povedal, kaj opaža v svoji praksi. Vabljeni k poslušanju.
1055 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Živimo v času velike negotovosti. Če omenimo samo dogajanje minulih treh let – pandemija koronavirusa, vojna v Ukrajini, ekstremni vremenski pojavi in naravne katastrofe, torej zdravstvena, gospodarska, energetska in okoljska kriza. Informacije o aktualnem dogajanju v sosednji ulici ali na drugem koncu sveta niso objektivne, saj jih kurirajo spletni giganti, njihov poslovni model temelji na pozornosti uporabnic in uporabnikov. Pridobijo jo s personaliziranimi in skrajnimi vsebinami, kar je povzročilo polarizacijo in radikalizacijo. Kako vse te družbene okoliščine vplivajo na intimna partnerstva, v katerih se posameznice in posamezniki vsak na svoj način in vsak s svojimi obrambnimi mehanizmi soočajo s strahovi? Seksolog in psihoterapevt Jaka Sotlar nam je povedal, kaj opaža v svoji praksi. Vabljeni k poslušanju.
Digitalne tehnologije so v minulih letih postale nepogrešljivi del naših vsakdanjih življenj. Njihova cenovna dostopnost in razširjenost interneta omogočata uporabo kjerkoli in kadarkoli, zato brez povezanih naprav z zasloni praktično ne gremo več nikamor. Medtem ko ne moremo zanikati pozitivnih vplivov, ki jih ima na naša življenja tehnologija, pa nekatere aplikacije ob prekomerni rabi lahko negativno vplivajo na naša življenja, govorimo pravzaprav o odvisnosti. Zato bomo v tokratni skupni oddaji Glasovi svetov, ki jo na Arsu pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, govorili o novih oblikah odvisnosti, ki so se pojavile z razvojem digitalnih tehnologij. Sogovorniki: učitelj Richard Jernej, psihologinja Špela Reš, psihoterapevt Peter Topić in psihiater dr. Bernard Špacapan. Voditeljica Urška Henigman. foto: Jonas Smith/flickr
Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Beethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič.
Robert Capa velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa vseh časov. V Cankarjevem domu so v začetku aprila odprli retrospektivno razstavo njegovih del, 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je sledil s kamero. Čeprav je umrl mlad, pri komaj 40-ih, je za sabo zapustil več kot 70 tisoč negativov, ki pomenijo enkraten pogled na razburljivo zgodovino prve polovice 20. stoletja. Ta karizmatični človek brez korenin, ki je ljubil mir je poleg Henrija Cartier Bressona tudi eden najslavnejših ustanoviteljev pariške agencije Magnum, ki je začela delovati leta 1947 in se je takrat radikalno odmaknila od konvencionalne medijske prakse svojega časa. Razstavo o Capi pravzaprav posreduje ta pomembna fotografska agencija ob svoji 70-letnici delovanja. V tokratni oddaji pa se bo o njeni dediščini in predvsem o izjemni zapuščini Roberta Cape, Liana Buršič pogovarjala s fotoreporterjema, fotografoma Urošem Hočevarjem (doktor znanosti, knjižni avtor) in Maticem Zormanom (svobodnjak, prejemnik prestižne nagrade, fotografskega oskarja World Press Photo) ter novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem.
Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas vprašali, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil, kajpada, dr. Ambrož Kvartič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Benedicto de Jesus (flickr)
Hrana je nujna za preživetje, je gorivo za življenje, vendar - razen v obdobjih lakote - nikoli ni bila samo to. Hrana je močan družbeno kulturni označevalec. Vse skupnosti poznajo dovoljeno in prepovedano hrano, užitno in strupeno, bogato in preprosto, obredno in vsakdanjo, zdravo in škodljivo. Analiza zgodovine prehranjevanja nam zato razkrije marsikaj o vsakdanjem življenju ljudi. Zato bomo v tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, odkrivali zgodovino hrane in prehranjevanja na širšem slovenskem kulturnem področju, kaj vse se je do danes spremenilo in kakšne so sodobne prehranjevalne prakse. Gostje: dr. Tina Bahovec z Univerze Alpe Adria iz Celovca, dr. Dragica Čeč z Znanstveno raziskovalnega centra Koper, redna profesorica znanstvena svetnica v pokoju dr. Darja Mihelič in raziskovalka ljudske kulture Vesna Guštin. Voditeljica Urška Henigman. foto: simpleinsomnia/flickr
Zdravo in vzdržno naravno okolje zahteva visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj se tako med drugim povečuje odpornost ekosistemov na različne stresne dejavnike, ki jih danes tako zaradi podnebnih sprememb, kot zaradi vse močnejših pritiskov na naravni prostor, ne manjka. To velja tudi za velike zveri, ki so pri vrhu prehranjevalne verige. Naravovarstveni cilji Evropske unije zato predvidevajo širjenje medveda, volka in risa na območje Alp. Za uresničevanje tega cilja je ključno prav trikotnik Slovenije, Avstrije in Italije, saj to območje predstavlja ključen koridor, prek katerega bi se dinarska populacija povezala s populacijami v Zahodnih Alpah, s čimer bi se varstveno stanje teh vrst močno izboljšalo. Toda širjenje zveri na območja, kjer so se ljudje njihove navzočnosti v dolgih desetletjih že odvadili, povzroča tudi težave in naravovarstvenike postavlja pred številne izzive, kako vendarle omogočiti uspešno sobivanje. O razmerah na različnih straneh meja, katerih živali seveda ne upoštevajo, o izkušnjah in strategijah, se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, ki jo skupaj pripravljamo Radio Slovenija program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu. Voditeljica Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc
Tekstilna industrija je druga najbolj donosna panoga takoj za nafto. Na leto proizvede kar 80 milijard kosov oblačil. Cene oblačil že desetletja padajo, stroški njihove izdelave pa naraščajo. O tem kdo plačuje realno ceno poceni oblačil, smo se pogovarjali v oddaji Glasovi svetov. Naše sogovornice so bile Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz društva Humanitas in antropologinja dr. Katerina Vidner Ferkov. Voditeljica: Martina Černe
Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva
Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. Lutkovno gledališče je ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da pomaga razumeti in osmišljati svet. O sodobnem lutkarstvu in lutkah, teh provokatorkah, zapeljivkah in navdihovalkah – univerzalnih sporočevalkah pa v tokratnih Glasovih svetov z vrhunskimi slovenskimi lutkarskimi umetniki. Voditeljici Liani Buršič se bodo v studiu pridružili Irena Rajh Kunaver, Silvan Omerzu, Ajda Rooss in Matija Solce.
Ko se sredi marca zima umakne pomladi, zapoje svojo pesem ljubezni divji petelin. Takole je v črtici Na petelina zapisal Fran Saleški Finžgar: »Prav v tistem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu.« Divji petelin je plašna ptica. Njegov življenjski prostor so iglasti in mešani gozdovi, ki segajo vse od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Pri nas število divjih petelinov že desetletja upada. Ljudje z grobimi posegi v naravo krčimo njegov življenjski prostor, zmanjšujemo zaloge hrane in vnašamo nemir, ki ogroža tega pernatega vladarja slovenskih gozdov. Ali bo divji petelin kmalu le še spomin, smo za oddajo Glasovi svetov vprašali biologa dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologijo in ornitologa Tomaža Miheliča z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk
Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je presenetil slovensko skupnost. Najprej so se ostro odzvali koroški Slovenci. Na nesprejemljivost osnutka ustave, po katerem je edino nemščina deželni jezik, je nato opozorila tudi slovenska politika. Sledili so spravljivejši toni, saj lahko konflikt in polarizacija poslabša razpoloženje na avstrijskem Koroškem. V oddaji, ki jo pripravljamo Program Ars, Radio Trst A in slovenski program ORF v Celovcu, smo se vprašali, kaj se dejansko dogaja na avstrijskem Koroškem in ali lahko podobno negativno presenečenje doživi tudi slovenska skupnost v Italiji. Gostje so bili prof. dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Augustin Brumnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in sodnik v pokoju, Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze v Celovcu, in prof. dr. Miran Košuta, predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na filozofski fakulteti tržaške univerze.
Zadnje paleontološke raziskave podrobneje pojasnjujejo, zakaj so izumrli dinozavri, ki so tlačili Zemljina tla pred več kot 200 milijoni let. Najbolj znana je seveda teorija, da je bil zanje usoden 10-kilometrski asteroid, ki je pred 65 milijoni let padel na območje mehiškega polotoka Jukatan. Znanstveniki pa so se dokopali tudi do spoznanja, da naj bi k njihovemu dokončnemu izbrisu prispevalo to, da so predolgo valili svoja jajca. V oddaji Glasovi svetov se bomo podali v dobo, ki jo je zaznamovalo peto množično izumrtje, v njej so svoj davek plačali strašni kuščarji, ne pa tudi ptice. Naša gostja bo dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/ Iain A Wanless
V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. O mladih v pogovoru z dolgoletno raziskovalko mladih dr. Mirjano Ule. foto: flickr/Ben Hall
S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes
Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra.
Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC
S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons)
V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr
Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov