Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko Slovenija postane novi dom

30.09.2015

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.

“Odšel sem zaradi varnostnih razlogov – beg je bil edina rešitev, da si rešim življenje. Kaj se je dogajalo v Afganistanu? Tam so bili ekstremisti, ki so s silo in za svojo korist in svoje namene zlorabili mlade ljudi moje starosti. Da grem, je bila odločitev družine, saj ne vem, koliko je človek pri 15 letih zmožen sam odločati. Družina je ugotovila, da je to najboljša rešitev zame.”

To je zgodba 22-letnega Ahmada Ahmadija, ki je pri 15. letih zbežal iz Afganistana in pred petimi leti, sicer zgolj po naključju, prišel v Slovenijo. Pot je bila dolga in nevarna.

Pot Jovana Djordjevića je bila lažja, njegovi razlogi drugačni. Prišel je namreč zaradi gospodarske krize. V Slovenijo se je že prej preselil njegov oče, pred tremi leti pa je v Slovenijo prišel tudi sam in zdaj že dve leti študira in dela prek študentskega servisa.

“Sicer ne vem, če bi sam izbral Slovenijo, bi pa vsekakor odšel iz Srbije. Služb v Srbiji ni. Saj tudi v Sloveniji ni najboljše, ampak vseeno je bolje. V Sloveniji mi je všeč, ker je varna, mirna, majhna država, počutim se bolj varno kot prej.”

Bolj varno se tu počutijo tudi tisti, ki so, tako kot Ahmad, prišli iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi.

Fatima Daud Musse je pred leti zaradi nasilja v državi izgubila moža, v iskanju boljšega in varnejšega življenja je odšla najprej v sosednje države, nato proti Evropi. V Slovenijo je prišla pred dvema letoma, nato pa ji je uspelo pred devetimi meseci sem pripeljati tudi svoje otroke. Ima jih 8.

Najprej strah v domovini, potem stres, nevarnosti na poti, ampak tudi ko prideš v varno državo, se ta negotovost ne konča – v Sloveniji je namreč težko priti do mednarodne zaščite. Manj kot 400 ljudi je v Sloveniji dobilo mednarodno zaščito. Ahmad Ahmadi:

“Dolgo sem imel strah v glavi, da me ne bodo deportirali nazaj v Afganistan. Znajti se v tem birokratskem sistemu, pa ne le v Sloveniji, najbrž tudi v drugih državah, je precej težko. Ker nisi iz te kulture, iz tega okolja, ti primanjkuje znanja o postopkih, o pravilih mednarodne zaščite. In to je težava.”

A niso težki le uradni postopki, temveč tudi to, da prideš v neko državo, ki je ne poznaš in kjer si drugačen. Jovanu je bilo na začetku težko.

Te poglede pozna tudi Chenyun Lin, 18-letna Kitajka, ki je v Slovenijo prišla pred slabimi petimi leti. Na Kitajskem je živela s starimi starši, v Slovenijo je prišla k staršem, zdaj je tu sama s sestro.

Ahmad Ahmadi pozna poglede, o katerih sta govorila Yun in Jovan. In jih razume:

“So upravičeni v smislu, da so ljudje radovedni. Vsi smo radovedni in želimo vedeti stvari. Ko spoznaš človeka, ga lažje tudi sprejmeš v svojo družbo. To je obveznost tujca, da če dobi priložnost, pokaže, da je tudi sam normalen človek, da hodi po dveh nogah, lahko govori isti jezik, se lahko nauči istih navad. Osebno nisem imel veliko negativnih izkušenj. Se mi je pa življenje spremenilo, ko sem začel govoriti tekoče slovensko.”

Poznavanje jezika odpira vrata … A jezik, ki ga zadnje čase zaradi prihoda številnih beguncev v Evropo slišimo v jasnosti, velikokrat vsebuje elemente sovražnega govora. In v njem se ljudi, ki iščejo boljše življenje, hitro označi z vero in potencialnim tveganjem za terorizem. O tem, zakaj je tako in kaj je rešitev, pa Jovan in Ahmad:


Gymnasium

806 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Ko Slovenija postane novi dom

30.09.2015

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.

“Odšel sem zaradi varnostnih razlogov – beg je bil edina rešitev, da si rešim življenje. Kaj se je dogajalo v Afganistanu? Tam so bili ekstremisti, ki so s silo in za svojo korist in svoje namene zlorabili mlade ljudi moje starosti. Da grem, je bila odločitev družine, saj ne vem, koliko je človek pri 15 letih zmožen sam odločati. Družina je ugotovila, da je to najboljša rešitev zame.”

To je zgodba 22-letnega Ahmada Ahmadija, ki je pri 15. letih zbežal iz Afganistana in pred petimi leti, sicer zgolj po naključju, prišel v Slovenijo. Pot je bila dolga in nevarna.

Pot Jovana Djordjevića je bila lažja, njegovi razlogi drugačni. Prišel je namreč zaradi gospodarske krize. V Slovenijo se je že prej preselil njegov oče, pred tremi leti pa je v Slovenijo prišel tudi sam in zdaj že dve leti študira in dela prek študentskega servisa.

“Sicer ne vem, če bi sam izbral Slovenijo, bi pa vsekakor odšel iz Srbije. Služb v Srbiji ni. Saj tudi v Sloveniji ni najboljše, ampak vseeno je bolje. V Sloveniji mi je všeč, ker je varna, mirna, majhna država, počutim se bolj varno kot prej.”

Bolj varno se tu počutijo tudi tisti, ki so, tako kot Ahmad, prišli iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi.

Fatima Daud Musse je pred leti zaradi nasilja v državi izgubila moža, v iskanju boljšega in varnejšega življenja je odšla najprej v sosednje države, nato proti Evropi. V Slovenijo je prišla pred dvema letoma, nato pa ji je uspelo pred devetimi meseci sem pripeljati tudi svoje otroke. Ima jih 8.

Najprej strah v domovini, potem stres, nevarnosti na poti, ampak tudi ko prideš v varno državo, se ta negotovost ne konča – v Sloveniji je namreč težko priti do mednarodne zaščite. Manj kot 400 ljudi je v Sloveniji dobilo mednarodno zaščito. Ahmad Ahmadi:

“Dolgo sem imel strah v glavi, da me ne bodo deportirali nazaj v Afganistan. Znajti se v tem birokratskem sistemu, pa ne le v Sloveniji, najbrž tudi v drugih državah, je precej težko. Ker nisi iz te kulture, iz tega okolja, ti primanjkuje znanja o postopkih, o pravilih mednarodne zaščite. In to je težava.”

A niso težki le uradni postopki, temveč tudi to, da prideš v neko državo, ki je ne poznaš in kjer si drugačen. Jovanu je bilo na začetku težko.

Te poglede pozna tudi Chenyun Lin, 18-letna Kitajka, ki je v Slovenijo prišla pred slabimi petimi leti. Na Kitajskem je živela s starimi starši, v Slovenijo je prišla k staršem, zdaj je tu sama s sestro.

Ahmad Ahmadi pozna poglede, o katerih sta govorila Yun in Jovan. In jih razume:

“So upravičeni v smislu, da so ljudje radovedni. Vsi smo radovedni in želimo vedeti stvari. Ko spoznaš človeka, ga lažje tudi sprejmeš v svojo družbo. To je obveznost tujca, da če dobi priložnost, pokaže, da je tudi sam normalen človek, da hodi po dveh nogah, lahko govori isti jezik, se lahko nauči istih navad. Osebno nisem imel veliko negativnih izkušenj. Se mi je pa življenje spremenilo, ko sem začel govoriti tekoče slovensko.”

Poznavanje jezika odpira vrata … A jezik, ki ga zadnje čase zaradi prihoda številnih beguncev v Evropo slišimo v jasnosti, velikokrat vsebuje elemente sovražnega govora. In v njem se ljudi, ki iščejo boljše življenje, hitro označi z vero in potencialnim tveganjem za terorizem. O tem, zakaj je tako in kaj je rešitev, pa Jovan in Ahmad:


01.01.2020

Izbor leta 2019

Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.


25.12.2019

Mladi o odnosu do Slovenije

Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.


18.12.2019

Pogled mladih na Evropsko unijo

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


04.12.2019

Sladica kot kulinarična mojstrovina

Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič


20.11.2019

Jera Musič po Apalaški poti

V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.


23.10.2019

Solidarnostna in samosvoja Trubarjeva

Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


16.10.2019

Življenje v dijaškem domu

Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.


09.10.2019

Gibanje za javni govor / Kam gre ta svet

Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.


02.10.2019

Zlati pianisti

Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!


25.09.2019

Na poti o tem, da je težko, nismo razmišljali

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


18.09.2019

Ko strah zamenja užitek

Adrenalinski športi med mladimi.


11.09.2019

Nočno nebo je najlepši zaslon

Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.


04.09.2019

Ni planeta B!

Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.


28.08.2019

Le najboljši 4 dijaki se uvrstijo v državno ekipo

Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.


21.08.2019

Matematika je v svojem bistvu lepa in preprosta

Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič


14.08.2019

Mlada oskrbniška ekipa, ki vodi Pogačnikov dom na Kriških podih

Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.


07.08.2019

Slovenski taborniki na svetovnem jamboreeju

Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?


31.07.2019

Domine: kratek film o odraščanju mladih, nasilju in iskanju spolne identitete

Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.


24.07.2019

21. Študentska delovna brigada

Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.


17.07.2019

Pia Babnik - najboljša mlada golfistka na svetu

Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.


Stran 11 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov