Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
806 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Poletje je čas brez šolskih obveznosti, pouka in domačih nalog, dnevi so daljši, večeri toplejši. Več časa je za počitek in zabavo. Kako se mladi zabavajo? In koliko alkohola spijejo? Če se namreč predvsem med vikendi sprehodimo mimo krajev, kjer se zvečer na prostem družijo, vidimo kar nekaj praznih steklenic alkoholnih pijač, praznih pločevink piva … Ali gre brez alkohola ali ne, bomo vprašali dijake, naše sogovornice pa bodo tudi mladenke, ki v okviru Zavoda Varna pot opozarjajo na to, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj.
Poletje je poleg tega, da je čas počitka, tudi čas, ko se lahko končno posvetite temam in izobraževanjem, za katera v preostalem delu leta niste imeli časa. Ob vsem ostalem je poletje tudi čas, ko se množično odpravljamo v gore, mladi pa tudi na planinske tabore, ki jih organizirajo njihova planinska društva. In o izobraževanju, ki združuje vse našteto, bomo govorili tudi v nocojšnjem Gymnasiumu. Od 22. – 30. julija bo v Planinskem učnem središču Bavšica potekalo neformalno usposabljanje za pridobitev naziva mladinski voditelj v planinskem društvu. Kot so zapisali na Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, je mladinski voditelj oseba, ki s svojim delom omogoča mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo ali jim koristijo, s tem pa razvijajo tudi svoje zmožnosti in znanja. Njihov namen pa je udejanjanje koncepta mladi za mlade v okviru matičnega mladinskega odseka in planinskega društva. V nocojšnji oddaji boste izvedeli, kaj vse morajo mladi, ki se odločijo vstopiti v izobraževanje za pridobitev tega naziva, znati in pokazati.
V oddaji smo se pogovarjali o poletnem gozdarskem taboru v kočevskem gozdu in mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Slovenska Istra, ki sta vsak potekala pretekli teden vsak na svojem koncu Slovenije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.
Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?
Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič
Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …
V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.
Ker se zdi, da je istospolna usmerjenost kdaj še vedno tabu, smo v goste povabili Urško Sterle, aktivistko, pisateljico, prevajalko in performerko, Mitjo Blažiča, aktivista za človekove pravice in novinarja, ter mlade, ki si upajo zastaviti vprašanja in povedati svoja mnenja ... Iskanje samega sebe in lastne spolne identitete je ključno prav za obdobje najstništva in srednje šole, zato je prav, da vprašamo, da izvemo ... In tudi da povemo, ali je slovenska družba (ne)strpna do homoseksualcev ...
Neveljaven email naslov