Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali smo družba odvisnikov?

14.11.2018


S kakšnimi odvisnostmi se srečujemo v sodobnem času in kako so odvisniki stigmatizirani?

November je mesec preprečevanja zasvojenosti. Odvisniki, še posebno tisti, ki so zasvojeni s prepovedanimi substancami, se še vedno spoprijemajo s hudo družbeno stigmo. Zato smo drugo oddajo iz serije Hladimo glave posvetili odvisnosti. Te tematike smo se lotili z odprtimi glavami in sočutjem.

Govorili smo predvsem o prepovedanih in dovoljenih drogah, pa tudi o sodobnih vedenjskih zasvojenostih, kot je odvisnost od spleta in družabnih omrežij. Z dijaki Nedo, Živo in Lukom z gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani smo se že v prvih minutah oddaje soočili z odvisnostjo, ki je marsikdo pri sebi sploh ne opazi – odvisnostjo od družabnih omrežij. Raziskave so pokazale, da se nam, ko dobimo sporočilo, aktivirajo isti deli možganov kot pri uživanju kokaina. Gre torej za drogo? Kdaj govorimo o odvisnosti?

Ameriško združenje za zdravljenje odvisnosti ponuja definicijo: »Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj.”

Živa je priznala:

Mislim, da sem, tako kot večina mladostnikov, odvisna od družabnih omrežij. (…) Na mojem telefonu je aplikacija, ki meri čas, ki ga preživiš na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Zadnjič sem pogledala in videla, da na družabnih omrežjih preživim veliko preveč časa. Bila sem zelo razočarana nad sabo. Sploh se ne zavedaš, koliko jih uporabljaš, dokler te telefon ne opozori, da je preveč.

Ana Kralj iz prostovoljske neprofitne organizacije DrogArt je povedala, da njihove izkušnje kažejo, da večina ljudi, ki pridejo v stik z drogo, ne bo zapadla v odvisnost. Morda jo bodo nekaj časa uživali, toda tudi večina teh jo bo čez čas brez težav opustila. Če pa začnemo opažati te znake, je čas za alarm:

– Razmaki med uporabo postajajo krajši (ne več le za konec tedna, ampak tudi vmes).
– Navada postane sredstvo za ”ubijanje” (mešati začnemo vse možne substance, da bi bil učinek večji).
– Začnejo se večje težave doma in v šoli ali s policijo.
– Prijatelji te začnejo opozarjati, da pretiravaš.
– Zviša se ti toleranca, odmerki se povečajo.
– Ko ne uporabljaš droge, razmišljaš o tem, kako in kdaj jo boš naslednjič uporabil.

Če ste pri sebi opazili katerega koli izmed teh znakov, je čas, da poiščete pomoč. Na DrogArtu vam brezplačno pomagajo v obliki pogovorov s svetovalci in terapevti. Nanje se lahko obrnejo tudi prijatelji in družinski člani, ki jih skrbi za bližnjega. Da bo zdravljenje učinkovito, pa se mora zanj vedno odločiti vsak sam.

Kot so poudarili dijaki in je potrdila Ana Kralj, je dejstvo, da je odvisnost le simptom. Poiskati je treba vzrok. Odgovor na vprašanje, ali se bo pri nekom razvila odvisnost ali ne, se vedno skriva nekje v ozadju. Izkušnje iz DrogArtove svetovalnice in rezultati raziskav so pokazali, da se težave začnejo doma ali v šoli.

Težave se začnejo med vrstniki ali v ljubezni. Ko zberemo vse dejavnike na kup, pripeljejo do tega, da mlad človek prvič seže po drogi. Poskuša najti način, da se reši iz te situacije, mogoče išče zabavo, da bi pozabil. In tu se potem začne. Treba se je vprašati: kakšne so težave doma, kakšne v šoli, kje tiči zajec?

Vsak izmed nas ima kakšno grdo navado, ki se ji le s težavo upre. Kadar gre za odvisnost od substance, je železna srajca še toliko tesnejša. Ne odrivajmo odvisnikov na rob družbe, ampak jim poskušajmo pomagati z veliko razumevanja in sočutja. Vsi, ki imate kakršno koli vprašanje o tej temi, se lahko obrnete na DrogArt; sprejeli vas bodo brez predsodkov in vam pomagali najti pot iz začaranega kroga odvisnosti.


Gymnasium

808 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Ali smo družba odvisnikov?

14.11.2018


S kakšnimi odvisnostmi se srečujemo v sodobnem času in kako so odvisniki stigmatizirani?

November je mesec preprečevanja zasvojenosti. Odvisniki, še posebno tisti, ki so zasvojeni s prepovedanimi substancami, se še vedno spoprijemajo s hudo družbeno stigmo. Zato smo drugo oddajo iz serije Hladimo glave posvetili odvisnosti. Te tematike smo se lotili z odprtimi glavami in sočutjem.

Govorili smo predvsem o prepovedanih in dovoljenih drogah, pa tudi o sodobnih vedenjskih zasvojenostih, kot je odvisnost od spleta in družabnih omrežij. Z dijaki Nedo, Živo in Lukom z gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani smo se že v prvih minutah oddaje soočili z odvisnostjo, ki je marsikdo pri sebi sploh ne opazi – odvisnostjo od družabnih omrežij. Raziskave so pokazale, da se nam, ko dobimo sporočilo, aktivirajo isti deli možganov kot pri uživanju kokaina. Gre torej za drogo? Kdaj govorimo o odvisnosti?

Ameriško združenje za zdravljenje odvisnosti ponuja definicijo: »Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj.”

Živa je priznala:

Mislim, da sem, tako kot večina mladostnikov, odvisna od družabnih omrežij. (…) Na mojem telefonu je aplikacija, ki meri čas, ki ga preživiš na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Zadnjič sem pogledala in videla, da na družabnih omrežjih preživim veliko preveč časa. Bila sem zelo razočarana nad sabo. Sploh se ne zavedaš, koliko jih uporabljaš, dokler te telefon ne opozori, da je preveč.

Ana Kralj iz prostovoljske neprofitne organizacije DrogArt je povedala, da njihove izkušnje kažejo, da večina ljudi, ki pridejo v stik z drogo, ne bo zapadla v odvisnost. Morda jo bodo nekaj časa uživali, toda tudi večina teh jo bo čez čas brez težav opustila. Če pa začnemo opažati te znake, je čas za alarm:

– Razmaki med uporabo postajajo krajši (ne več le za konec tedna, ampak tudi vmes).
– Navada postane sredstvo za ”ubijanje” (mešati začnemo vse možne substance, da bi bil učinek večji).
– Začnejo se večje težave doma in v šoli ali s policijo.
– Prijatelji te začnejo opozarjati, da pretiravaš.
– Zviša se ti toleranca, odmerki se povečajo.
– Ko ne uporabljaš droge, razmišljaš o tem, kako in kdaj jo boš naslednjič uporabil.

Če ste pri sebi opazili katerega koli izmed teh znakov, je čas, da poiščete pomoč. Na DrogArtu vam brezplačno pomagajo v obliki pogovorov s svetovalci in terapevti. Nanje se lahko obrnejo tudi prijatelji in družinski člani, ki jih skrbi za bližnjega. Da bo zdravljenje učinkovito, pa se mora zanj vedno odločiti vsak sam.

Kot so poudarili dijaki in je potrdila Ana Kralj, je dejstvo, da je odvisnost le simptom. Poiskati je treba vzrok. Odgovor na vprašanje, ali se bo pri nekom razvila odvisnost ali ne, se vedno skriva nekje v ozadju. Izkušnje iz DrogArtove svetovalnice in rezultati raziskav so pokazali, da se težave začnejo doma ali v šoli.

Težave se začnejo med vrstniki ali v ljubezni. Ko zberemo vse dejavnike na kup, pripeljejo do tega, da mlad človek prvič seže po drogi. Poskuša najti način, da se reši iz te situacije, mogoče išče zabavo, da bi pozabil. In tu se potem začne. Treba se je vprašati: kakšne so težave doma, kakšne v šoli, kje tiči zajec?

Vsak izmed nas ima kakšno grdo navado, ki se ji le s težavo upre. Kadar gre za odvisnost od substance, je železna srajca še toliko tesnejša. Ne odrivajmo odvisnikov na rob družbe, ampak jim poskušajmo pomagati z veliko razumevanja in sočutja. Vsi, ki imate kakršno koli vprašanje o tej temi, se lahko obrnete na DrogArt; sprejeli vas bodo brez predsodkov in vam pomagali najti pot iz začaranega kroga odvisnosti.


20.01.2016

Gymnaium.eu, 20.1

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


13.01.2016

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.


13.01.2016

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.


30.12.2015

Improviziranje pred novim letom z zmagovalkami Improkleti

V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!


06.01.2016

Promet v Evropski uniji

V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.


16.12.2015

Gymnasium.eu, 16.12.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


09.12.2015

Jaz, potrošnik

Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.


02.12.2015

Gensko spremenjeni organizmi

V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.


18.11.2015

Gymnasium.eu, 18.11.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


11.11.2015

Mladi logiki

Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.


04.11.2015

Radikalizacija mnenj in terorizem

V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.


28.10.2015

V naravo ali pred televizijo?

Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.


21.10.2015

Gymnasium.eu, 21.10.

O aktivnem staranju in medgeneracijskem sodelovanju.


14.10.2015

Slovenska mladinska plezalna reprezentanca

V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.


07.10.2015

Enakopravnost spolov v Evropski uniji

V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.


30.09.2015

Ko Slovenija postane novi dom

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.


23.09.2015

Begunska kriza, migracije in integracija

V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer


16.09.2015

Gymnasium

Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.


09.09.2015

Napovedna oddaja nove sezone projekta Gymnasium.eu

V sredo znova začenjamo cikel evropskih oddaj Gymnasium.eu, ki ga izvajamo v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prva oddaja bo napovedna, v njej pa boste izvedeli, na kakšen način smo preoblikovali letošnjo podobo naših evropskih debat, slišali boste, kdo bo sestavljal strokovno komisijo, ki bo ocenjevala nastope dijakov, kar pa je najpomembnejše, izžrebali bomo pare srednješolskih in gimnazijskih ekip, ki se bodo v znanju iz evropskih tem, med seboj pomerile v prvem krogu. Ker so del oddaje tudi poslušalci, ki skupaj s strokovno komisijo določijo zmagovalca posamezne oddaje, bomo predstavili tudi nekoliko spremenjen sistem glasovanj.Vodita: Aleš Ogrin in Nadia Petauer


02.09.2015

“Tut drgač se da to napisat”

“Tut drgač se da to napisat”, je bil slogan poletnega raziskovalnega tabora spletne slovenščine za srednješolce JANES. Gre za projekt Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je vključeval predavanja, vaje in delavnice na temo slovenščine na spletu in v novih medijih. Kaj novega je izvedelo 23 dijakov z različnih šol iz vse Slovenije in kako so preživeli teden v Ljubljani? Je slovenščina na svetovnem spletu res kup spakedrank, slenga in angleških izrazov? Kakšen odnos sploh imajo mladi do maternega jezika, do modernih komunikacijskih tehnologij in jezika na spletu? Prisluhnite oddaji Gymnasium.


Stran 20 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov