Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi o svoji prihodnosti in izburu študija

06.02.2019

Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.

Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?

Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.

Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:

“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”

Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.

“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”

Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.” 

Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.

“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.” 

Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:

  • ne zamudite roka;
  • če oddajate prijavo z uporabniškim imenom in geslom, morate poleg elektronske oddaje (do 18. marca), na visokošolsko prijavno-infoarmacijsko službo poslati tudi pisno verzijo prijave (do 22. marca). Ta mora biti poslana priporočeno, biti pa mora enaka kot elektronska.
  • dobro premislite vrstni red študijskih programov, ki jih vpišete.

Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.


Gymnasium

806 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Mladi o svoji prihodnosti in izburu študija

06.02.2019

Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.

Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?

Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.

Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:

“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”

Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.

“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”

Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.” 

Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.

“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.” 

Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:

  • ne zamudite roka;
  • če oddajate prijavo z uporabniškim imenom in geslom, morate poleg elektronske oddaje (do 18. marca), na visokošolsko prijavno-infoarmacijsko službo poslati tudi pisno verzijo prijave (do 22. marca). Ta mora biti poslana priporočeno, biti pa mora enaka kot elektronska.
  • dobro premislite vrstni red študijskih programov, ki jih vpišete.

Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.


01.01.2020

Izbor leta 2019

Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.


25.12.2019

Mladi o odnosu do Slovenije

Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.


18.12.2019

Pogled mladih na Evropsko unijo

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


04.12.2019

Sladica kot kulinarična mojstrovina

Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič


20.11.2019

Jera Musič po Apalaški poti

V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.


23.10.2019

Solidarnostna in samosvoja Trubarjeva

Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


16.10.2019

Življenje v dijaškem domu

Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.


09.10.2019

Gibanje za javni govor / Kam gre ta svet

Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.


02.10.2019

Zlati pianisti

Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!


25.09.2019

Na poti o tem, da je težko, nismo razmišljali

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


18.09.2019

Ko strah zamenja užitek

Adrenalinski športi med mladimi.


11.09.2019

Nočno nebo je najlepši zaslon

Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.


04.09.2019

Ni planeta B!

Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.


28.08.2019

Le najboljši 4 dijaki se uvrstijo v državno ekipo

Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.


21.08.2019

Matematika je v svojem bistvu lepa in preprosta

Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič


14.08.2019

Mlada oskrbniška ekipa, ki vodi Pogačnikov dom na Kriških podih

Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.


07.08.2019

Slovenski taborniki na svetovnem jamboreeju

Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?


31.07.2019

Domine: kratek film o odraščanju mladih, nasilju in iskanju spolne identitete

Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.


24.07.2019

21. Študentska delovna brigada

Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.


17.07.2019

Pia Babnik - najboljša mlada golfistka na svetu

Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.


Stran 11 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov