Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Mladi iz Murske Sobote o staranju prebivalstva, nižji rodnosti, pokojninskem sistemu in migracijah
Z oddajo smo se tokrat odpravili v Mursko Soboto, kjer smo na gimnaziji postavili terenski studio in k pogovoru o evropsko obravnavani temi povabili dijake. Govorili smo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva – v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. Vzroki in posledice so jasne že dalj časa: nizka rodnost, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, slabo razmerje med delavno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki ne delajo, vplivi na določene družbene podsisteme, na primer pokojninsko in zdravstveno blagajno …
O tem sicer govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, danes pa smo lahko slišali mnenja gimnazijcev iz Murske Sobote in skupaj z njimi iskali rešitve za te izzive in prihodnost Evrope. Z nami so bili: Laura Denko, Lucija Cör, Alja Toplak, Nana Žekš, Iza Rengeo, Marko Irgolič in Jure Lazar, prisluhnili pa smo tudi strokovnjaku s tega področja prof. dr. Janezu Malačiču z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po besedah dr. Malačiča je stopnja rodnosti v članicah EU pod tisto, ki zagotavlja normalno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko), giblje se med 1,3 in 2,0, kar je približno za tretjino prenizko, zvišanja rodnosti pa ni pričakovati. Zato bi morali ukrepi vključevati kombinacijo spodbud za višjo rodnost in hkrati nadzorovanega sistema migracij. Mladi opozarjajo na to, da odločitev za družino ni lahka: ne spodbujajo je ne naš življenjski stil ne razmere, s katerimi se soočajo mladi v naši državi.
“Danes imamo zelo hiter tempo življenja, delodajalci zahtevajo izkušnje, mi mladi tudi težimo k temu, da si pridobimo čim več znanja, izkušenj in lahko nato dobimo kakovostno zaposlitev. Šele tako pridemo do stabilnega finančnega položaja, da si lahko ustvarimo družino. V tem je malo protislovja: kako povečati rodnost, ko nimaš ne financ, ne moreš skrbeti za svojo družino in se preživljati, po drugi strani pa imeti uspešno kariero. Mislim, da bi se morala država predvsem na te težave osredotočiti.”
Marko bi nekaj pozornosti namenil tudi izobraževanju, ki pri nas traja predolgo in po njegovem mnenju ni najbolj v skčadu s potrebami trga dela, prav tako pa bi poskrbel za gospodarstvo in delovna mesta – le tako se lahko polni pokojninska blagajna. Večina mladih ne bi podaljševala delovne dobe, temveč bi dala priložnost mladim.
“Starejši ljudje bi lahko zadnjih nekaj let delali po polovičnem času, hkrati bi tudi mladi lahko delali za polovični čas in bi se tako počasi uvajali na delo. Tudi dohodki bi tako bili malo drugačno razporejeni.”
Oddaja je nastala v okviru projekta I know EU.
805 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Mladi iz Murske Sobote o staranju prebivalstva, nižji rodnosti, pokojninskem sistemu in migracijah
Z oddajo smo se tokrat odpravili v Mursko Soboto, kjer smo na gimnaziji postavili terenski studio in k pogovoru o evropsko obravnavani temi povabili dijake. Govorili smo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva – v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. Vzroki in posledice so jasne že dalj časa: nizka rodnost, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, slabo razmerje med delavno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki ne delajo, vplivi na določene družbene podsisteme, na primer pokojninsko in zdravstveno blagajno …
O tem sicer govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, danes pa smo lahko slišali mnenja gimnazijcev iz Murske Sobote in skupaj z njimi iskali rešitve za te izzive in prihodnost Evrope. Z nami so bili: Laura Denko, Lucija Cör, Alja Toplak, Nana Žekš, Iza Rengeo, Marko Irgolič in Jure Lazar, prisluhnili pa smo tudi strokovnjaku s tega področja prof. dr. Janezu Malačiču z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po besedah dr. Malačiča je stopnja rodnosti v članicah EU pod tisto, ki zagotavlja normalno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko), giblje se med 1,3 in 2,0, kar je približno za tretjino prenizko, zvišanja rodnosti pa ni pričakovati. Zato bi morali ukrepi vključevati kombinacijo spodbud za višjo rodnost in hkrati nadzorovanega sistema migracij. Mladi opozarjajo na to, da odločitev za družino ni lahka: ne spodbujajo je ne naš življenjski stil ne razmere, s katerimi se soočajo mladi v naši državi.
“Danes imamo zelo hiter tempo življenja, delodajalci zahtevajo izkušnje, mi mladi tudi težimo k temu, da si pridobimo čim več znanja, izkušenj in lahko nato dobimo kakovostno zaposlitev. Šele tako pridemo do stabilnega finančnega položaja, da si lahko ustvarimo družino. V tem je malo protislovja: kako povečati rodnost, ko nimaš ne financ, ne moreš skrbeti za svojo družino in se preživljati, po drugi strani pa imeti uspešno kariero. Mislim, da bi se morala država predvsem na te težave osredotočiti.”
Marko bi nekaj pozornosti namenil tudi izobraževanju, ki pri nas traja predolgo in po njegovem mnenju ni najbolj v skčadu s potrebami trga dela, prav tako pa bi poskrbel za gospodarstvo in delovna mesta – le tako se lahko polni pokojninska blagajna. Večina mladih ne bi podaljševala delovne dobe, temveč bi dala priložnost mladim.
“Starejši ljudje bi lahko zadnjih nekaj let delali po polovičnem času, hkrati bi tudi mladi lahko delali za polovični čas in bi se tako počasi uvajali na delo. Tudi dohodki bi tako bili malo drugačno razporejeni.”
Oddaja je nastala v okviru projekta I know EU.
Kdor ne dela, naj ne je! Govori malo, delaj veliko! Delo je pomembnejše od kapitala! Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo! Pregovorov in prislovičnih modrosti o delu je kolikor hočete, že to govori o njegovi življenjski relevantnosti. Kako pa o delu kot vrednoti med garanjem in užitkom razmišljajo dijaki poklicnih šol in gimnazij? Bodite z nami v tokratnem Gymnasiumu! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki Gimnazije Vič smo govorili o trenutnem dogajanju na svetovnem političnem parketu in njihovem pogledu nanj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Danes smo v oddaji Gymnasiumrazpravljali o odnosih med dijaki in profesorji in o ocenjevanju v srednjih šolah. Kakšno avtoriteto imajo srednješolski profesorji? So še vedno strah in trepet? Res ocenjujejo le znanje ali so ocene tudi sredstvo discipliniranja? Lahko dijak, ki ima povprečne ocene, dobi tudi petico? O vsem tem smo govorili z dijaki in profesorjema Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V našem studiu so nas obiskali Mitja Marič – 3. letnik predšolska vzgoja, Rok Lajnšček – 3. letnik gimnazija, Meta Štuhec – 3. letnik gimnazija, Enja Zobarič – 3. letnik gimnazija, Živa Buzeti – 2. letnik gimnazija, Veronika Poštrak – 2. letnik gimnazija in Liljana Fajdiga – učiteljica nemščine in šolska svetovalna delavka ter Franc Čuš – učitelj zgodovine in geografije.
Muzikal Sen kresne noči je mladostna glasbena predelava najbolj priljubljene Shekespearove romantične komedije o ljubezni in zmešnjavah, ki jih lahko povzroča. Člani English Student Theatra, ki že več kot 25 let deluje na II. gimnazije Maribor, jo je seveda dodobra začinili s plesom, premišljeno scenografijo in glasbo (od sodobne popularne glasbe do izletov glasbeno preteklost). V petek pa bo premiera nove predstave še ene gledališke skupine, ki deluje na šoli, gledališča Gnosis: Pomladno prebujenje.
Mura je reka, ki jo tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, nosijo v imenu, srcu in duši. Tako je tudi nastal Ples ljubezni med valovi reke Mure, projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, ki so se idejno napajali tudi pri pesmi Ferija Lainščka. Priznani pesnik in pisatelj nam je skupaj z dijaki delal družbo v tokratnem Gymnasumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako hitro se mladi zaljubijo, kaj jih pri drugemu človeku najbolj pritegne, kako naredijo prvi korak, kako pomemben je videz, koliko je pogovora v odnosu, kaj naredijo, če »zaškripa«, kako pomembna je spolnost, ali je prva ljubezen najbolj usodna? Kako mladi danes vstopajo v odnose in ljubezenska razmerja ter kaj od njih pričakujejo? O tem smo se pogovarjali z Lano, Polono, Lucijo, Saro, Davidom in Luko z ljubljanskih gimnazij, Metko, Vito, Emo, Barbaro in Vasjo iz Trbovelj ter s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, voljo, borbenost, moč, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Najboljšim med njimi uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate. Koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli – o vsem tem bo tekel pogovor v današnji oddaji Gymnasium z mladimi gosti, ki jim invalidnost ni vzela poguma za ukvarjanje s športom in voditeljico Tadejo Bizilj. V studio pridejo namiznotenisač Luka Trtnik, karateist Nik Sejdiji in plavalka Lucija Planinc, družbo pa nam bo delal tudi Aleksej Dolinšek, selektor kolesarske reprezentance. Prek telefona bomo potovali še na Severno Irsko in poklepetali s plesalcem Amirjem Alibabićem ter preverili, kako potekajo prve priprave na paraolimpijske igre pri smučarju Jerneju Slivniku.
Fake news. Lažne novice. Termin, ki se zadnje čase zelo pogosto pojavlja v svetovni pa tudi naši medijski krajini. So njeni ustvarjalci, novinarji, fotoreporterji in ostali še vredni zaupanja v očeh odjemalcev medijskih vsebin? Sta resnica in pravica še v njihovi službi? Je raziskovalno novinarstvo sploh še živo? Kaj je zares naloga medijev in novinarjev? O tem in ostalih vprašanjih v tokratnem Gymnasiumu z ustvarjalci PRESS krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V pogovoru o dveh domovinah, selitvi v Evropo, šovih, v katerih iščejo talente, in ljubezni do glasbe smo podirali meje med Argentino in Slovenijo. Gosti v studiu: pevec Isaac Palma, zmagovalec 37. festivala Melodije morja in sonca, ter dijaki iz "umetniške" II. gimnazije Maribor.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Izjemnost je vedno v preseganju. Ustaljenega, povprečnega, navadnega. Gostje prvega Gymnasiuma v novem letu bodo zato mladi, ki so s svojimi dejanji presežkov pravo vodilo in bodrilo za vse nas. Prisluhnite svetovni mladinski šahovski prvakinji, zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, 17 letni apneistki, ki se je na vdih potopila že 61 metrov globoko in izjemnima akrobatoma, dvojcu Flipping art. Veliko imajo ponuditi. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V studiu Prvega gostimo mlade iz Celja, ki so se novembra vrnili z Mauritiusa, kjer so v štirih dneh opravili 90 kilometrov dolg pohod – odpravo v okviru projekta Mepi. Na poti so si sami postavljali šotore, si kuhali, se spopadali s komarji in žulji, a svojo nalogo odlično opravili. Mepi – mednarodno priznanje za mlade je namreč program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Pri mednarodni odpravi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje na Mauritius torej ne gre za enkratno turistično potovanje v tujo deželo, temveč za piko na i večletnega učenja, napredovanja in prostovoljnega dela …
Na Gimnaziji Ravne na Koroškem že nekaj let deluje Filmski studio na gradu. Mladi skupaj s profesionalnimi filmskimi ustvarjalci pišejo in snemajo filme, se preizkušajo v igralstvu. Sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih, kot je Erasmus +, s čimer so Šolskemu centru Ravne na Koroškem prinesli Cmepiusovo nagrado jabolko kakovosti. Prisluhnite jim v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov