Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
O dnevu samostojnosti in enotnosti, domoljubju, pripadnosti z dijaki Gimnazije Vič
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
Kot pripadniki mlade generacije mladi kritično razmišljajo o praznovanju državnih praznikov, saj se iz več razlogov z njimi ne čutijo dovolj povezani.
Meni osebno ta praznik na žalost pomeni zelo malo. Nekako to pogrešam. Enako opažam tudi pri svojih vrstnikih. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da poudarjamo svojo enotnost in se spominjamo na ta praznik.
Ker se mladi povezujejo tudi s tujino, se čutijo kot državljani Slovenije, a ob tem bolj kot državljani Evropske unije.
Odvisno katero generacijo Slovencev vprašate. Mladi po mojem mnenju bolj čutimo to, da smo državljani Evropske unije. Meni se zdi, da mladi dejnsko vidimo samo prednosti, ki nam jih daje Evropska unija, ker Slovenijo imamo za samoumevno.
Želijo si, da bi jim različna znanja o tem, kako se znajti v ureditvi, v kateri živijo, dal izobraževalni sistem, za katerega sicer pravijo, da je dober.
Veliko je znanja, ki ga moramo pridobiti, a nam manjka uporabnega znanja. Zato se mi zdi dobra možnost vpeljava predmeta Državljanska vzgoja oziroma Aktivno državljanstvo. Ključnega pomena je, da razumemo, kako deluje Evropska unija in kako deluje demokracija.
Predvsem mladi so tisti, ki jih bo dolgoročna prihodnost naše države najbolj zaznamovala. Zato od države pričakujejo spodbudno okolje za osamosvajanje.
Pričakujemo to, da bomo lahko odrastli v državi, kjer ne bomo rabili skrbeti, da kot starejši ne bomo imeli dovolj denarja za osnovne življenjske potrebe. Pričakujemo, da bomo dobili službo, in da nas ne bo strah vzgajati naših otrok v tej državi.
Izpostavili so še, da je kljub nekaterim zapletom po njihovem mnenju Slovenija na pravi poti. A mora tudi ona – kot mlada država – še dozoreti.
808 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
O dnevu samostojnosti in enotnosti, domoljubju, pripadnosti z dijaki Gimnazije Vič
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
Kot pripadniki mlade generacije mladi kritično razmišljajo o praznovanju državnih praznikov, saj se iz več razlogov z njimi ne čutijo dovolj povezani.
Meni osebno ta praznik na žalost pomeni zelo malo. Nekako to pogrešam. Enako opažam tudi pri svojih vrstnikih. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da poudarjamo svojo enotnost in se spominjamo na ta praznik.
Ker se mladi povezujejo tudi s tujino, se čutijo kot državljani Slovenije, a ob tem bolj kot državljani Evropske unije.
Odvisno katero generacijo Slovencev vprašate. Mladi po mojem mnenju bolj čutimo to, da smo državljani Evropske unije. Meni se zdi, da mladi dejnsko vidimo samo prednosti, ki nam jih daje Evropska unija, ker Slovenijo imamo za samoumevno.
Želijo si, da bi jim različna znanja o tem, kako se znajti v ureditvi, v kateri živijo, dal izobraževalni sistem, za katerega sicer pravijo, da je dober.
Veliko je znanja, ki ga moramo pridobiti, a nam manjka uporabnega znanja. Zato se mi zdi dobra možnost vpeljava predmeta Državljanska vzgoja oziroma Aktivno državljanstvo. Ključnega pomena je, da razumemo, kako deluje Evropska unija in kako deluje demokracija.
Predvsem mladi so tisti, ki jih bo dolgoročna prihodnost naše države najbolj zaznamovala. Zato od države pričakujejo spodbudno okolje za osamosvajanje.
Pričakujemo to, da bomo lahko odrastli v državi, kjer ne bomo rabili skrbeti, da kot starejši ne bomo imeli dovolj denarja za osnovne življenjske potrebe. Pričakujemo, da bomo dobili službo, in da nas ne bo strah vzgajati naših otrok v tej državi.
Izpostavili so še, da je kljub nekaterim zapletom po njihovem mnenju Slovenija na pravi poti. A mora tudi ona – kot mlada država – še dozoreti.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kdor ne dela, naj ne je! Govori malo, delaj veliko! Delo je pomembnejše od kapitala! Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo! Pregovorov in prislovičnih modrosti o delu je kolikor hočete, že to govori o njegovi življenjski relevantnosti. Kako pa o delu kot vrednoti med garanjem in užitkom razmišljajo dijaki poklicnih šol in gimnazij? Bodite z nami v tokratnem Gymnasiumu! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki Gimnazije Vič smo govorili o trenutnem dogajanju na svetovnem političnem parketu in njihovem pogledu nanj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Danes smo v oddaji Gymnasiumrazpravljali o odnosih med dijaki in profesorji in o ocenjevanju v srednjih šolah. Kakšno avtoriteto imajo srednješolski profesorji? So še vedno strah in trepet? Res ocenjujejo le znanje ali so ocene tudi sredstvo discipliniranja? Lahko dijak, ki ima povprečne ocene, dobi tudi petico? O vsem tem smo govorili z dijaki in profesorjema Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V našem studiu so nas obiskali Mitja Marič – 3. letnik predšolska vzgoja, Rok Lajnšček – 3. letnik gimnazija, Meta Štuhec – 3. letnik gimnazija, Enja Zobarič – 3. letnik gimnazija, Živa Buzeti – 2. letnik gimnazija, Veronika Poštrak – 2. letnik gimnazija in Liljana Fajdiga – učiteljica nemščine in šolska svetovalna delavka ter Franc Čuš – učitelj zgodovine in geografije.
Muzikal Sen kresne noči je mladostna glasbena predelava najbolj priljubljene Shekespearove romantične komedije o ljubezni in zmešnjavah, ki jih lahko povzroča. Člani English Student Theatra, ki že več kot 25 let deluje na II. gimnazije Maribor, jo je seveda dodobra začinili s plesom, premišljeno scenografijo in glasbo (od sodobne popularne glasbe do izletov glasbeno preteklost). V petek pa bo premiera nove predstave še ene gledališke skupine, ki deluje na šoli, gledališča Gnosis: Pomladno prebujenje.
Mura je reka, ki jo tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, nosijo v imenu, srcu in duši. Tako je tudi nastal Ples ljubezni med valovi reke Mure, projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, ki so se idejno napajali tudi pri pesmi Ferija Lainščka. Priznani pesnik in pisatelj nam je skupaj z dijaki delal družbo v tokratnem Gymnasumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako hitro se mladi zaljubijo, kaj jih pri drugemu človeku najbolj pritegne, kako naredijo prvi korak, kako pomemben je videz, koliko je pogovora v odnosu, kaj naredijo, če »zaškripa«, kako pomembna je spolnost, ali je prva ljubezen najbolj usodna? Kako mladi danes vstopajo v odnose in ljubezenska razmerja ter kaj od njih pričakujejo? O tem smo se pogovarjali z Lano, Polono, Lucijo, Saro, Davidom in Luko z ljubljanskih gimnazij, Metko, Vito, Emo, Barbaro in Vasjo iz Trbovelj ter s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, voljo, borbenost, moč, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Najboljšim med njimi uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate. Koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli – o vsem tem bo tekel pogovor v današnji oddaji Gymnasium z mladimi gosti, ki jim invalidnost ni vzela poguma za ukvarjanje s športom in voditeljico Tadejo Bizilj. V studio pridejo namiznotenisač Luka Trtnik, karateist Nik Sejdiji in plavalka Lucija Planinc, družbo pa nam bo delal tudi Aleksej Dolinšek, selektor kolesarske reprezentance. Prek telefona bomo potovali še na Severno Irsko in poklepetali s plesalcem Amirjem Alibabićem ter preverili, kako potekajo prve priprave na paraolimpijske igre pri smučarju Jerneju Slivniku.
Fake news. Lažne novice. Termin, ki se zadnje čase zelo pogosto pojavlja v svetovni pa tudi naši medijski krajini. So njeni ustvarjalci, novinarji, fotoreporterji in ostali še vredni zaupanja v očeh odjemalcev medijskih vsebin? Sta resnica in pravica še v njihovi službi? Je raziskovalno novinarstvo sploh še živo? Kaj je zares naloga medijev in novinarjev? O tem in ostalih vprašanjih v tokratnem Gymnasiumu z ustvarjalci PRESS krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V pogovoru o dveh domovinah, selitvi v Evropo, šovih, v katerih iščejo talente, in ljubezni do glasbe smo podirali meje med Argentino in Slovenijo. Gosti v studiu: pevec Isaac Palma, zmagovalec 37. festivala Melodije morja in sonca, ter dijaki iz "umetniške" II. gimnazije Maribor.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Izjemnost je vedno v preseganju. Ustaljenega, povprečnega, navadnega. Gostje prvega Gymnasiuma v novem letu bodo zato mladi, ki so s svojimi dejanji presežkov pravo vodilo in bodrilo za vse nas. Prisluhnite svetovni mladinski šahovski prvakinji, zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, 17 letni apneistki, ki se je na vdih potopila že 61 metrov globoko in izjemnima akrobatoma, dvojcu Flipping art. Veliko imajo ponuditi. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Neveljaven email naslov