Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sla po sladkorju ima lahko smrtonosne posledice.
Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.
Generacije odraščajo v sladki dobi. - asist. dr. Aleš Skvarča
Na začetku so starši in otroci prepričani, da se zdravo prehranjujejo. - prof. dr. Nataša Fidler Mis
Znanstveniki so predložili dovolj dokazov o škodljivosti sladkorja. - prof. dr. Tadej Battelino
Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.
Zaradi uživanja velike količine sladkorja se lahko razvijejo sladkorna bolezen, srčno-žilni zapleti – med njimi srčni infarkt in možganska kap – ter okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvni tlak in povzroča debelost ter hudo zobno gnilobo.
Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.
Evropa želi do leta 2020 količino sladkorja v živilih zmanjšata za 10 odstotkov. - dr. Marjeta Recek
Sladkor je dodan živilom, ki jih potrošniki prepoznavamo kot zdrava. - dr. Tanja Pajk Žontar
Poskusi hujšanja s sladili niso uspešni. - dr. Matej Gregorič
Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.
O perečem problemu in o škodi, ki jo povzročijo prevelike količine sladkorja, so za oddajo Intelekta spregovorili strokovnjaki, ki jim ni vseeno za naše zdravje. Sodelujejo prof. dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, dr. Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije, asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in prof. dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
884 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Sla po sladkorju ima lahko smrtonosne posledice.
Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.
Generacije odraščajo v sladki dobi. - asist. dr. Aleš Skvarča
Na začetku so starši in otroci prepričani, da se zdravo prehranjujejo. - prof. dr. Nataša Fidler Mis
Znanstveniki so predložili dovolj dokazov o škodljivosti sladkorja. - prof. dr. Tadej Battelino
Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.
Zaradi uživanja velike količine sladkorja se lahko razvijejo sladkorna bolezen, srčno-žilni zapleti – med njimi srčni infarkt in možganska kap – ter okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvni tlak in povzroča debelost ter hudo zobno gnilobo.
Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.
Evropa želi do leta 2020 količino sladkorja v živilih zmanjšata za 10 odstotkov. - dr. Marjeta Recek
Sladkor je dodan živilom, ki jih potrošniki prepoznavamo kot zdrava. - dr. Tanja Pajk Žontar
Poskusi hujšanja s sladili niso uspešni. - dr. Matej Gregorič
Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.
O perečem problemu in o škodi, ki jo povzročijo prevelike količine sladkorja, so za oddajo Intelekta spregovorili strokovnjaki, ki jim ni vseeno za naše zdravje. Sodelujejo prof. dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, dr. Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije, asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in prof. dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Neveljaven email naslov