Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeštvo stavi na nova zdravila in učinkovita cepiva.
Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo, pandemijo španske gripe in pojav virusa hiv.
Takih črnogledih napovedi kot infektolog s strokovnega stališča ne morem predvideti. - infektolog in internist Andrej Trampuž
Moja vizija ni, da se na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi samo bojujemo proti mikrobom. Dober strateg je tisti, ki svojega nasprotnika pozna. - mikrobiologinja Viktorija Tomič
Če bomo imeli srečo, da nov antibiotik, ki ga razvijamo, pripeljemo do konca - kar je statistično gledano malo verjetno - potem bo verjetno registriran za zdravljenje specialnih bolnišničnih okužb. - biotehnolog Hrvoje Petković
Mislim, da imajo velik potencial cepiva. Ne nazadnje nam prav dobra cepiva omogočijo, da se naše telo odzove na infekcijo. Od njihovega razvoja si precej obetam; ne samo za bakterije, tudi za virusne infekcije in druge bolezni. - kemik Roman Jerala
Čeprav več govorimo o tistih, ki nam povzročajo težave, je velika večina naših srečanj z mikroorganizmi pozitivnih. - mikrobiologinja Maja Rupnik
Mikroorganizmi so Zemljo naseljevali že davno pred prvim človekom. Njihove fosilne ostanke so našli v kamninah, starih 3 milijarde let in pol. Svet mikrobov je bil tisočletja skrit našim očem, danes pa vemo, da prav mikroorganizmi naseljujejo okolja z najbolj ekstremnimi življenjskimi pogoji.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v enem samem gramu zemlje približno 40 milijonov bakterijskih celic in kar milijon v enem samem mililitru sveže vode. Opisanih je že več kot 5000 vrst virusov, ki se delijo v več milijonov podtipov.
Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Pandemija španske gripe je v letih 1918, 1919 vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Letošnja epidemija sezonske gripe posebej ogroža ranljive skupine prebivalcev: otroke, nosečnice, bolnike in starejše. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Najbolj nevarne odporne bakterije izvirajo iz bolnišničnega okolja.
Ljudje še zdaleč nismo izgubili boja proti odpornim bakterijam. Zdravniki in raziskovalci ponovno odkrivajo stare, že skoraj pozabljene antibiotike; razvijajo nove; predpisujejo in preizkušajo različne odmerke in kombinacije protimikrobnih zdravil. Na obzorju pa so tudi nova orožja. Infektolog in internist Andrej Trampuž preučuje bakteriofage, kemik Roman Jerala razvija bolj učinkovita cepiva, biotehnolog Hrvoje Petković pa nov antibiotik.
Superbakterij, ki so odporne na večino antibiotikov, s katerimi zdravimo najhujše okužbe, je vedno več. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Prvi antibiotik je po naključju ali bolje rečeno po spletu srečnih okoliščin leta 1928 odkril škotski znanstvenik Aleksander Fleming. Dokazal je, da gliva Penicillium notatum v ustreznem gojišču izloča protibakterijsko snov. Poimenoval jo je penicilin. Flemingovi sodobniki so nov antibiotik razvili s postopkom genskega inženiringa.
Večina mikroorganizmov je nenevarnih in z njimi živimo v sožitju. Zgolj peščica je patogenih in smrtonosnih. Ali bo človeštvu s svojimi izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod?
Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuž z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu.
Oddajo smo pripravili: Rudi Pančur, Jure Franko, Jernej Boc in Iztok Konc.
886 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Človeštvo stavi na nova zdravila in učinkovita cepiva.
Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo, pandemijo španske gripe in pojav virusa hiv.
Takih črnogledih napovedi kot infektolog s strokovnega stališča ne morem predvideti. - infektolog in internist Andrej Trampuž
Moja vizija ni, da se na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi samo bojujemo proti mikrobom. Dober strateg je tisti, ki svojega nasprotnika pozna. - mikrobiologinja Viktorija Tomič
Če bomo imeli srečo, da nov antibiotik, ki ga razvijamo, pripeljemo do konca - kar je statistično gledano malo verjetno - potem bo verjetno registriran za zdravljenje specialnih bolnišničnih okužb. - biotehnolog Hrvoje Petković
Mislim, da imajo velik potencial cepiva. Ne nazadnje nam prav dobra cepiva omogočijo, da se naše telo odzove na infekcijo. Od njihovega razvoja si precej obetam; ne samo za bakterije, tudi za virusne infekcije in druge bolezni. - kemik Roman Jerala
Čeprav več govorimo o tistih, ki nam povzročajo težave, je velika večina naših srečanj z mikroorganizmi pozitivnih. - mikrobiologinja Maja Rupnik
Mikroorganizmi so Zemljo naseljevali že davno pred prvim človekom. Njihove fosilne ostanke so našli v kamninah, starih 3 milijarde let in pol. Svet mikrobov je bil tisočletja skrit našim očem, danes pa vemo, da prav mikroorganizmi naseljujejo okolja z najbolj ekstremnimi življenjskimi pogoji.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v enem samem gramu zemlje približno 40 milijonov bakterijskih celic in kar milijon v enem samem mililitru sveže vode. Opisanih je že več kot 5000 vrst virusov, ki se delijo v več milijonov podtipov.
Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Pandemija španske gripe je v letih 1918, 1919 vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Letošnja epidemija sezonske gripe posebej ogroža ranljive skupine prebivalcev: otroke, nosečnice, bolnike in starejše. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Najbolj nevarne odporne bakterije izvirajo iz bolnišničnega okolja.
Ljudje še zdaleč nismo izgubili boja proti odpornim bakterijam. Zdravniki in raziskovalci ponovno odkrivajo stare, že skoraj pozabljene antibiotike; razvijajo nove; predpisujejo in preizkušajo različne odmerke in kombinacije protimikrobnih zdravil. Na obzorju pa so tudi nova orožja. Infektolog in internist Andrej Trampuž preučuje bakteriofage, kemik Roman Jerala razvija bolj učinkovita cepiva, biotehnolog Hrvoje Petković pa nov antibiotik.
Superbakterij, ki so odporne na večino antibiotikov, s katerimi zdravimo najhujše okužbe, je vedno več. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Prvi antibiotik je po naključju ali bolje rečeno po spletu srečnih okoliščin leta 1928 odkril škotski znanstvenik Aleksander Fleming. Dokazal je, da gliva Penicillium notatum v ustreznem gojišču izloča protibakterijsko snov. Poimenoval jo je penicilin. Flemingovi sodobniki so nov antibiotik razvili s postopkom genskega inženiringa.
Večina mikroorganizmov je nenevarnih in z njimi živimo v sožitju. Zgolj peščica je patogenih in smrtonosnih. Ali bo človeštvu s svojimi izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod?
Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuž z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu.
Oddajo smo pripravili: Rudi Pančur, Jure Franko, Jernej Boc in Iztok Konc.
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
Neveljaven email naslov