Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Umetna inteligenca se že odloča namesto nas

26.06.2018


Algoritmi lahko predvidijo marsikaj, ne morejo pa izboljšati družbe. Nasprotno, zdaj predvsem z veliko hitrostjo poglabljajo obstoječe neenakosti.

Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo ogromne količine podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. Slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati.

Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so tiho potekali na oddaljenih strežnikih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Za lažjo časovno predstavo. Pred petimi leti je Edward Snowden razkril razsežnosti masovnega zbiranja podatkov, letos je ravnanje podjetja Cambridge Analytica jasno pokazalo, da možnosti manipulacij, ki se z uporabo umetne inteligence odpirajo, majejo celo temelje demokratičnih ureditev.

Tihi prevzem oblasti

Algoritmi umetne inteligence so že danes marsikje na delu. Odločajo, kaj boste videli na spletu, pomagajo vam najti življenjskega partnerja, trgujejo na borzi, napovedujejo, kje se bo najverjetneje zgodil naslednji zločin. Postopno in ne da bi se tega povsem zavedali so naše odločitve vse bolj tesno prepletene s predlogi umetne inteligence in vse večji del odločanja že opravi umetna inteligenca. Seveda je potencial te tehnologije izjemen in lahko ponudi številne odlične rešitve, toda ni niti vsemogočna niti nezmotljiva. Toda načinov, kako deluje in na kakšnih podlagah nastajajo njeni izračuni, v veliki večini primerov ne vemo. Toda vse bolj se kaže, da imajo tisti, ki nadzorujejo velike podatke in metode umetne inteligence, v rokah škarje in platno sodobnega sveta in v veliki meri že določajo, kakšna bo prihodnost celotnih družb.

»Prihaja do izredne razlike v moči,« poudarja filozofinja prof. Renata Salecl. »Korporacije, ki imajo možnost zbirati podatke in jih obdelovati, imajo izredno moč, ki jo je zelo težko razumeti. Prvič, vse se dogaja precej skrito. Ne vemo, kaj se s podatki dogaja, kako so analizirani, kakšni algoritmi se uporabljajo. Na drugi strani pa si posameznik prav tako zatiska oči. Velikokrat se namreč niti ne zavedamo, da nam nekdo ves čas sledi, da lahko, kar koli počnemo na spletu, nekdo bere, manipulira, da so v bistvu vsi podatki, ki jih imamo na našem pametnem telefonu, lahko uporabljeni in tudi izrabljeni. Včasih se zdi, da je za posameznika skoraj nujno, da si zatiska oči, da lahko v tem kompleksnem svetu sploh funkcionira.«

Pravna zaščita je še daleč od zaželene

Razkorak med tem, kaj je že v tem trenutku mogoče storiti ob pomoči velikega podatkovja in umetne inteligence, kje vse se ta že uporablja, in našim razumevanjem, kaj se pravzaprav dogaja, je izreden. V tem vakuumu pravila narekujejo tisti, ki tehnologijo razvijajo, in ti delujejo predvsem v svojo korist. Nekaj pravne zaščite naših podatkov, kaj se torej z našimi podatki sme početi in pod kakšnimi pogoji, je zdaj prinesla evropska uredba o varstvu podatkov, znana tudi pod angleško kratico GDPR, ki je začela veljati konec maja. Ta daje več pravic posameznikom in nalaga obsežnejše dolžnosti upravljavcem zbirk podatkov, toda temelji posameznikovih pravic so vendarle še precej majavi.

Vzrokov za to je več, opozarja pravnica mag. Helena Uršič. Med njimi so denimo povsem psihološki razlogi. Ljudje se zelo slabo znajdemo v položajih, ko smo zasuti z informacijami. To je razlog, zakaj v praksi raje klikamo se strinjam, kot da bi se poglabljali v to, s čim se pravzaprav strinjamo. To so tudi pravni razlogi. Podjetja rada hodijo po robu zakona in izkoriščajo odprte pojme, ki jih ponuja zakonodaja. Največja težava pa so morda tehnološki razlogi. »Kar se dogaja v ozadju platform, kot so Facebook, Uber, Airbnb, je veliko bolj kompleksno, kot si lahko predstavljamo. Facebook je pred časom razkril, da sodeluje z milijoni zunanjih aplikacij in prav vsaka ima dostop do določenih podatkov na Facebooku. Poleg tega morda te aplikacije podatke posredujejo še kam. Kaj dejansko se s temi podatki dogaja, je za posameznika kot črna škatla, kot temu pravi Frank Pasquale, in v to nimamo vpogleda,« poudarja Helena Uršič.

Umetna inteligenca poglablja družbene neenakosti

Danes se že na marsikaterem področju uporablja velike podatke in algoritme umetne inteligence, ne da bi se ob tem zavedali, da so rezultati, ki nam jih tako prepričljivo ponuja umetna inteligenca, lahko zelo pristranski. Umetna inteligenca ne more nič brez obsežnih zbirk podatkov, podatki pa so vedno v določeni meri pristranski. Jezik preprosto ne more biti nepristranski, ker vedno že odseva družbena razmerja. Predpostavka, da bo torej algoritem, ker gre pač za matematično operacijo, v svojih rezultatih nepristranski, je zato v temelju napačna. Vse bolj se namreč kaže, da odločanje na podlagi priporočil umetne inteligence še poglablja družbene neenakosti. Takšen primer na področju kriminologije je denimo aplikacija Predpol, ki jo uporabljajo policije po svetu, denimo v Združenih državah Amerike, Švici, Nemčiji, Veliki Britaniji in drugod. Deluje tako, da na podlagi preteklih dogodkov napove, s kolikšno verjetnostjo se bo danes na neki ulici zgodil zločin. Toda vse je odvisno od tega, kateri zločini so pravzaprav zajeti v bazi podatkov.

»Pokazalo se je, da so tiste skupnosti, v katerih je več zločina, vse bolj pod policijskim nadzorom, in ker so vse bolj pod nadzorom, policija odkrije še več zločinov. Tako se ustvarja začaran krog,« opozarja prof. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. »Na drugi strani imamo skupine, ki so manj pod nadzorom. Tipičen primer sta bančništvo in finančni kriminal.« Ker finančni kriminal ni zajet v podatkih, na katerih delujejo policijski napovedni podatki, jih seveda ne more napovedovati. »Finančni kriminal je postal finančno tveganje, govori se o škandalih. Sploh se ne govori več o kriminalu, to je del poslovnega tveganja, čeprav je škoda, ki jo povzroča, občutno večja, kot je škoda nekega ropa,« poudarja Završnik.

Tehnologija se že v tem hipu naglo razvija, predvsem pa se naglo povečuje število načinov, na katere se jo uporablja. Kot pri vsaki tehnologiji so seveda možnosti za to, kako in za kaj se jo uporablja, zelo različne. Toda če sklepamo po smernicah, ki so se nakazale do zdaj, nam same po sebi nedvomno ne bodo prinesle boljše družbe.
Več o vladavini algoritmov in digitalnih velikanov, ki že krojijo naš vsakdan, lahko prisluhnete v oddaji Intelekta.


Intelekta

889 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Umetna inteligenca se že odloča namesto nas

26.06.2018


Algoritmi lahko predvidijo marsikaj, ne morejo pa izboljšati družbe. Nasprotno, zdaj predvsem z veliko hitrostjo poglabljajo obstoječe neenakosti.

Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo ogromne količine podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. Slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati.

Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so tiho potekali na oddaljenih strežnikih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Za lažjo časovno predstavo. Pred petimi leti je Edward Snowden razkril razsežnosti masovnega zbiranja podatkov, letos je ravnanje podjetja Cambridge Analytica jasno pokazalo, da možnosti manipulacij, ki se z uporabo umetne inteligence odpirajo, majejo celo temelje demokratičnih ureditev.

Tihi prevzem oblasti

Algoritmi umetne inteligence so že danes marsikje na delu. Odločajo, kaj boste videli na spletu, pomagajo vam najti življenjskega partnerja, trgujejo na borzi, napovedujejo, kje se bo najverjetneje zgodil naslednji zločin. Postopno in ne da bi se tega povsem zavedali so naše odločitve vse bolj tesno prepletene s predlogi umetne inteligence in vse večji del odločanja že opravi umetna inteligenca. Seveda je potencial te tehnologije izjemen in lahko ponudi številne odlične rešitve, toda ni niti vsemogočna niti nezmotljiva. Toda načinov, kako deluje in na kakšnih podlagah nastajajo njeni izračuni, v veliki večini primerov ne vemo. Toda vse bolj se kaže, da imajo tisti, ki nadzorujejo velike podatke in metode umetne inteligence, v rokah škarje in platno sodobnega sveta in v veliki meri že določajo, kakšna bo prihodnost celotnih družb.

»Prihaja do izredne razlike v moči,« poudarja filozofinja prof. Renata Salecl. »Korporacije, ki imajo možnost zbirati podatke in jih obdelovati, imajo izredno moč, ki jo je zelo težko razumeti. Prvič, vse se dogaja precej skrito. Ne vemo, kaj se s podatki dogaja, kako so analizirani, kakšni algoritmi se uporabljajo. Na drugi strani pa si posameznik prav tako zatiska oči. Velikokrat se namreč niti ne zavedamo, da nam nekdo ves čas sledi, da lahko, kar koli počnemo na spletu, nekdo bere, manipulira, da so v bistvu vsi podatki, ki jih imamo na našem pametnem telefonu, lahko uporabljeni in tudi izrabljeni. Včasih se zdi, da je za posameznika skoraj nujno, da si zatiska oči, da lahko v tem kompleksnem svetu sploh funkcionira.«

Pravna zaščita je še daleč od zaželene

Razkorak med tem, kaj je že v tem trenutku mogoče storiti ob pomoči velikega podatkovja in umetne inteligence, kje vse se ta že uporablja, in našim razumevanjem, kaj se pravzaprav dogaja, je izreden. V tem vakuumu pravila narekujejo tisti, ki tehnologijo razvijajo, in ti delujejo predvsem v svojo korist. Nekaj pravne zaščite naših podatkov, kaj se torej z našimi podatki sme početi in pod kakšnimi pogoji, je zdaj prinesla evropska uredba o varstvu podatkov, znana tudi pod angleško kratico GDPR, ki je začela veljati konec maja. Ta daje več pravic posameznikom in nalaga obsežnejše dolžnosti upravljavcem zbirk podatkov, toda temelji posameznikovih pravic so vendarle še precej majavi.

Vzrokov za to je več, opozarja pravnica mag. Helena Uršič. Med njimi so denimo povsem psihološki razlogi. Ljudje se zelo slabo znajdemo v položajih, ko smo zasuti z informacijami. To je razlog, zakaj v praksi raje klikamo se strinjam, kot da bi se poglabljali v to, s čim se pravzaprav strinjamo. To so tudi pravni razlogi. Podjetja rada hodijo po robu zakona in izkoriščajo odprte pojme, ki jih ponuja zakonodaja. Največja težava pa so morda tehnološki razlogi. »Kar se dogaja v ozadju platform, kot so Facebook, Uber, Airbnb, je veliko bolj kompleksno, kot si lahko predstavljamo. Facebook je pred časom razkril, da sodeluje z milijoni zunanjih aplikacij in prav vsaka ima dostop do določenih podatkov na Facebooku. Poleg tega morda te aplikacije podatke posredujejo še kam. Kaj dejansko se s temi podatki dogaja, je za posameznika kot črna škatla, kot temu pravi Frank Pasquale, in v to nimamo vpogleda,« poudarja Helena Uršič.

Umetna inteligenca poglablja družbene neenakosti

Danes se že na marsikaterem področju uporablja velike podatke in algoritme umetne inteligence, ne da bi se ob tem zavedali, da so rezultati, ki nam jih tako prepričljivo ponuja umetna inteligenca, lahko zelo pristranski. Umetna inteligenca ne more nič brez obsežnih zbirk podatkov, podatki pa so vedno v določeni meri pristranski. Jezik preprosto ne more biti nepristranski, ker vedno že odseva družbena razmerja. Predpostavka, da bo torej algoritem, ker gre pač za matematično operacijo, v svojih rezultatih nepristranski, je zato v temelju napačna. Vse bolj se namreč kaže, da odločanje na podlagi priporočil umetne inteligence še poglablja družbene neenakosti. Takšen primer na področju kriminologije je denimo aplikacija Predpol, ki jo uporabljajo policije po svetu, denimo v Združenih državah Amerike, Švici, Nemčiji, Veliki Britaniji in drugod. Deluje tako, da na podlagi preteklih dogodkov napove, s kolikšno verjetnostjo se bo danes na neki ulici zgodil zločin. Toda vse je odvisno od tega, kateri zločini so pravzaprav zajeti v bazi podatkov.

»Pokazalo se je, da so tiste skupnosti, v katerih je več zločina, vse bolj pod policijskim nadzorom, in ker so vse bolj pod nadzorom, policija odkrije še več zločinov. Tako se ustvarja začaran krog,« opozarja prof. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. »Na drugi strani imamo skupine, ki so manj pod nadzorom. Tipičen primer sta bančništvo in finančni kriminal.« Ker finančni kriminal ni zajet v podatkih, na katerih delujejo policijski napovedni podatki, jih seveda ne more napovedovati. »Finančni kriminal je postal finančno tveganje, govori se o škandalih. Sploh se ne govori več o kriminalu, to je del poslovnega tveganja, čeprav je škoda, ki jo povzroča, občutno večja, kot je škoda nekega ropa,« poudarja Završnik.

Tehnologija se že v tem hipu naglo razvija, predvsem pa se naglo povečuje število načinov, na katere se jo uporablja. Kot pri vsaki tehnologiji so seveda možnosti za to, kako in za kaj se jo uporablja, zelo različne. Toda če sklepamo po smernicah, ki so se nakazale do zdaj, nam same po sebi nedvomno ne bodo prinesle boljše družbe.
Več o vladavini algoritmov in digitalnih velikanov, ki že krojijo naš vsakdan, lahko prisluhnete v oddaji Intelekta.


08.11.2022

Položaj žensk v Iranu

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.11.2022

Življenje ima smisel

O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec


25.10.2022

»Brezalkoholna spremljava je postala kot kuhinja v tekočem stanju.«

Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.


18.10.2022

Kako v Sloveniji skrbimo za nadarjene učence?

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?


11.10.2022

Fašizem včeraj, danes, jutri

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico


04.10.2022

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.


27.09.2022

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.09.2022

Kako vplivati na prihodnost? O politični participaciji mladih

V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.


13.09.2022

Likovno opismenjevanje

Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž


06.09.2022

Naseliti se v slovenščini

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?


30.08.2022

Deglobalizacija

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.


23.08.2022

Program Cool Kids: anksioznost se da premagati

Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.


16.08.2022

Skrb za okolje: presečišče tradicij in inovacij

V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.


09.08.2022

Mesta, ki tonejo

V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.


02.08.2022

Spremembe moškosti in očetovstva

V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.


26.07.2022

Vojna v vzhodni Evropi, premiki v vzhodni Aziji

Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?


19.07.2022

Ali imajo večne franšize, kot so Marvel in DC Comics, svoj konec?

Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


12.07.2022

Nekoč je bil zeleni planet

Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.


05.07.2022

O inteligentnosti

Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?


28.06.2022

Meje: od tistih v glavi do onih z žico

Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov