Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rodovitno prst hitro izgubljamo zaradi slabih kmetijskih praks, erozije in podnebnih sprememb. Slednje pa prav ravnanje s tlemi še potencira
Tla pod našimi nogami nedvomno niso v dobri formi. Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na leto zaradi erozije izgubimo med 25 in 40 milijoni ton rodovitne zemlje. To pomeni, da bo čez dve desetletji obdelovalne površine manj za milijon in pol km². Žal erozija nikakor ni edini problem. Intenzivno kmetijstvo zemljo hitro siromaši, že danes pa 500 milijonov ljudi živi na območjih širjenja puščav. Obenem naše ravnanje s tlemi neposredno prispeva nezanemarljiv deleža k podnebnim spremembam. V najnovejšem poročilu Mednarodni odbor za podnebne sprememb denimo opozarja, da kmetijstvo, gozdarstvo in raba tal skupaj prispevajo kar 23 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.
"Ko posekamo gozd ali ga celo zažgemo, kar se danes tudi dogaja, se sprosti nekaj ogljikovega dioksida. Toda glavnina se sprosti, ko to zemljišče preorjemo. C02 je namreč uskladiščen v prsti in takrat nastajajo velike emisije. Ob nafti in kurjenju sproščamo vsako leto približno eno gigatono ogljikovega dioksida samo z oranjem," izpostavlja pogosto povsem spregledan vir sproščanja toplogrednega plina prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Tla vpliv podnebnih sprememb že močno občutijo.
"Poročilo izpostavlja, da se tla segrevajo še hitreje kot zrak. To se močno občuti v vročih poletnih dneh, ko pride do vročinskih valov. Takrat se površinski sloj zemlje segreje za 5 do 10 stopinj C° več, kot je temperatura ozračja, " razlaga dr. Andreja Sušnik z Agencije za okolje.
V Evropski uniji predstavljajo kmetijske površine približno 40 odstotkov površin, gozdovi pa nadaljnih 40, zato je trajnostno ravnanje na tem področju ključno. Kmetijske subvencije zdaj spodbujajo bolj trajnostne kmetijske prakse, toda učinki niso najbolj prepričljivi.
"Žal je odločevalcem uspelo le v manjšem obsegu doseči trajnostne cilje. Razlogov je več. Odločanje še vedno poteka v precej zaprtem okviru, pomembno vlogo igrajo kmetijski ministri, posamezne države in interesne skupine imajo veliko možnost, da predloge blokirajo, splošna javnost pa o dogajanju ni dobro obveščena," poudarja doc. dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Težave pri uvajanju učinkovitih trajnostnih politik v evropsko kmetijsko prakso seveda ne pomenijo, da se na področju trajnostnega kmetovanja ne dela nič. V raziskave na tem področju se precej vlaga in tudi rezultati so, pravi dr. Marko Debeljak z odseka za tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan", ki se težav sodobnega kmetijstva loteva s pomočjo metod strojnega učenja in umetne inteligence. Sodeloval je že pri vrsti predvsem francoskih raziskovalnih projektov, od ugotavljanja varnosti gensko spremenjenih organizmov za okolje do načinov za zmanjševanje rabe pesticidov, ki segajo od spremljanja stanja na terenu v realnem času do biološke zaščite rastlin. Pomoč narave pri pridelavi hrane je lahko izredna, zahteva pa širši pogled na ekosisteme.
"Biološka zaščita rastlin zahteva, da pozornost s polja preusmerimo na ekosisteme, ki polje obkrožajo. Če naj žuželke pomagajo ščititi poljščine, potrebujejo hrano, potrebujejo nektar, potrebujejo medonosne rastline. Zelo zanimive so v tem pogledu stočnice, ki ta nektar lahko zagotovijo, poleg tega so ene redkih poljščin, ki vežejo dušik iz ozračja in ga sproščajo v tla in tako izboljšajo kvaliteto tal. Obenem priskrbijo dragocene rastlinske beljakovine."
888 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Rodovitno prst hitro izgubljamo zaradi slabih kmetijskih praks, erozije in podnebnih sprememb. Slednje pa prav ravnanje s tlemi še potencira
Tla pod našimi nogami nedvomno niso v dobri formi. Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na leto zaradi erozije izgubimo med 25 in 40 milijoni ton rodovitne zemlje. To pomeni, da bo čez dve desetletji obdelovalne površine manj za milijon in pol km². Žal erozija nikakor ni edini problem. Intenzivno kmetijstvo zemljo hitro siromaši, že danes pa 500 milijonov ljudi živi na območjih širjenja puščav. Obenem naše ravnanje s tlemi neposredno prispeva nezanemarljiv deleža k podnebnim spremembam. V najnovejšem poročilu Mednarodni odbor za podnebne sprememb denimo opozarja, da kmetijstvo, gozdarstvo in raba tal skupaj prispevajo kar 23 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.
"Ko posekamo gozd ali ga celo zažgemo, kar se danes tudi dogaja, se sprosti nekaj ogljikovega dioksida. Toda glavnina se sprosti, ko to zemljišče preorjemo. C02 je namreč uskladiščen v prsti in takrat nastajajo velike emisije. Ob nafti in kurjenju sproščamo vsako leto približno eno gigatono ogljikovega dioksida samo z oranjem," izpostavlja pogosto povsem spregledan vir sproščanja toplogrednega plina prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Tla vpliv podnebnih sprememb že močno občutijo.
"Poročilo izpostavlja, da se tla segrevajo še hitreje kot zrak. To se močno občuti v vročih poletnih dneh, ko pride do vročinskih valov. Takrat se površinski sloj zemlje segreje za 5 do 10 stopinj C° več, kot je temperatura ozračja, " razlaga dr. Andreja Sušnik z Agencije za okolje.
V Evropski uniji predstavljajo kmetijske površine približno 40 odstotkov površin, gozdovi pa nadaljnih 40, zato je trajnostno ravnanje na tem področju ključno. Kmetijske subvencije zdaj spodbujajo bolj trajnostne kmetijske prakse, toda učinki niso najbolj prepričljivi.
"Žal je odločevalcem uspelo le v manjšem obsegu doseči trajnostne cilje. Razlogov je več. Odločanje še vedno poteka v precej zaprtem okviru, pomembno vlogo igrajo kmetijski ministri, posamezne države in interesne skupine imajo veliko možnost, da predloge blokirajo, splošna javnost pa o dogajanju ni dobro obveščena," poudarja doc. dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Težave pri uvajanju učinkovitih trajnostnih politik v evropsko kmetijsko prakso seveda ne pomenijo, da se na področju trajnostnega kmetovanja ne dela nič. V raziskave na tem področju se precej vlaga in tudi rezultati so, pravi dr. Marko Debeljak z odseka za tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan", ki se težav sodobnega kmetijstva loteva s pomočjo metod strojnega učenja in umetne inteligence. Sodeloval je že pri vrsti predvsem francoskih raziskovalnih projektov, od ugotavljanja varnosti gensko spremenjenih organizmov za okolje do načinov za zmanjševanje rabe pesticidov, ki segajo od spremljanja stanja na terenu v realnem času do biološke zaščite rastlin. Pomoč narave pri pridelavi hrane je lahko izredna, zahteva pa širši pogled na ekosisteme.
"Biološka zaščita rastlin zahteva, da pozornost s polja preusmerimo na ekosisteme, ki polje obkrožajo. Če naj žuželke pomagajo ščititi poljščine, potrebujejo hrano, potrebujejo nektar, potrebujejo medonosne rastline. Zelo zanimive so v tem pogledu stočnice, ki ta nektar lahko zagotovijo, poleg tega so ene redkih poljščin, ki vežejo dušik iz ozračja in ga sproščajo v tla in tako izboljšajo kvaliteto tal. Obenem priskrbijo dragocene rastlinske beljakovine."
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.
Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru.
Neveljaven email naslov