Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Množične migracije potrošnikov na splet

08.12.2020


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.


Intelekta

883 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Množične migracije potrošnikov na splet

08.12.2020


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


08.01.2024

Digitalizacija seksualnega dela

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!


02.01.2024

Intelektino "najboljševanje"

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.


22.12.2023

Neoliberalizem po slovensko: Najbogatejša petina dobi toliko javnih sredstev kot najrevnejša

Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik


18.12.2023

Vzrok nasilja v družbi je patriarhat

V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.


12.12.2023

Ob letu posvečenem arhitektu Edvardu Ravnikarju: "Sprašujemo arhitekta, a odgovor je v njegovem delu. Tega pa ne znamo brati."

Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov