Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari.
Arheolog dr. Andrej Gaspari, strokovni koordinator izkopavanj na Gosposvetski
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov so arheologi naleteli tudi na prav posebno odkritje, pokopališko cerkev z mozaiki in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu in je zato izrednega pomena.
Arheologom je uspelo rekonstruirati, kako je ta zgradba v več delih nastajala, razlaga strokovni koordinator izkopavanj doc. dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
»V središču raziskanega območja je stala sprva majhna memoria, torej majhen mavzolej oziroma kapelica, v sredini katere je stal sarkofag odrasle ženske, v njem pa smo našli tudi čudovito, z visokim reliefom okrašeno skledo z grškim napisom, ki najverjetneje izvira iz siro-palestinskega prostora.«
Nedvomno je šlo za žensko, ki je imela pomembno vlogo v zgodnjekrščanski skupnosti, razlaga dr. Andrej Gaspari. Poleg njenega je bilo v prostoru še nekaj sarkofagov. Gre za najzgodnejše odkrite zgodnjekrščanske predmete in strukture pri nas. Pozneje so zidove mavzoleja porušili in na istem mestu zgradili veliko večji objekt, pokopališko cerkev z osrednjo ladjo, stebriščem, obrnjenim proti vzhodu, in s pravokotno apsido, okrašeno s talnim mozaikom in freskami.
Vse kaže, da lahko začetke tega pokopališča in zgradb umestimo v čas zelo kmalu po tolerančnem ediktu cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena veroizpoved, po zdajšnjih predvidevanjih arheologov v drugo četrtino 4. stoletja. Med takšnimi pokopališkimi kompleksi, ki so nastali okoli memorij, so najbolj znani tisti v bližini Rima, v Noli. Poleg tega je na novo odkrita emonska nekropola tudi zelo zgodnja, nemara celo zgodnejša od znanega pokopališkega kompleksa na Manastirinah pri Solunu, tako da bo ta najdba brez dvoma deležna veliko pozornosti tudi v mednarodnem kontekstu.
Najdbe na Gosposvetski pa pričajo tudi o tem, da že v tistih časih pokopani pokojniki niso mogli računati na mirni večni počitek.
»Vse priča o ropanju grobov, odpiranju grobov, o poznejših pokopih v družinske grobnice, o prijemih, s katerimi si je bilo mogoče urediti pokop čim bližje relikvijam. Imeli so tudi zelo svojevrsten odnos do starejših grobov, ko so denimo kar nagrobne plošče dvesto let starejših grobov uporabili za pokrove svojih grobnic.«
Takšna usoda je doletela tudi morda najstarejši nagrobnik, izdelan iz lokalnega materiala, ki je izvorno pripadal veteranu XV. legije Apolinaris, ki je umrl že zelo zgodaj po dograditvi Emone ali celo med graditvijo.
Resnici na ljubo pa od pokopališke cerkve ni kaj dosti ostalo, saj so bili masivni kamni, iz katerih je bila zgrajena, dragocen gradbeni material, ki so ga v poznejših obdobjih prebivalci brez posebnih zadržkov uporabili v druge namene. Zato je tisto, kar se vendarle je ohranilo, še toliko dragocenejše.
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari.
Arheolog dr. Andrej Gaspari, strokovni koordinator izkopavanj na Gosposvetski
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov so arheologi naleteli tudi na prav posebno odkritje, pokopališko cerkev z mozaiki in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu in je zato izrednega pomena.
Arheologom je uspelo rekonstruirati, kako je ta zgradba v več delih nastajala, razlaga strokovni koordinator izkopavanj doc. dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
»V središču raziskanega območja je stala sprva majhna memoria, torej majhen mavzolej oziroma kapelica, v sredini katere je stal sarkofag odrasle ženske, v njem pa smo našli tudi čudovito, z visokim reliefom okrašeno skledo z grškim napisom, ki najverjetneje izvira iz siro-palestinskega prostora.«
Nedvomno je šlo za žensko, ki je imela pomembno vlogo v zgodnjekrščanski skupnosti, razlaga dr. Andrej Gaspari. Poleg njenega je bilo v prostoru še nekaj sarkofagov. Gre za najzgodnejše odkrite zgodnjekrščanske predmete in strukture pri nas. Pozneje so zidove mavzoleja porušili in na istem mestu zgradili veliko večji objekt, pokopališko cerkev z osrednjo ladjo, stebriščem, obrnjenim proti vzhodu, in s pravokotno apsido, okrašeno s talnim mozaikom in freskami.
Vse kaže, da lahko začetke tega pokopališča in zgradb umestimo v čas zelo kmalu po tolerančnem ediktu cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena veroizpoved, po zdajšnjih predvidevanjih arheologov v drugo četrtino 4. stoletja. Med takšnimi pokopališkimi kompleksi, ki so nastali okoli memorij, so najbolj znani tisti v bližini Rima, v Noli. Poleg tega je na novo odkrita emonska nekropola tudi zelo zgodnja, nemara celo zgodnejša od znanega pokopališkega kompleksa na Manastirinah pri Solunu, tako da bo ta najdba brez dvoma deležna veliko pozornosti tudi v mednarodnem kontekstu.
Najdbe na Gosposvetski pa pričajo tudi o tem, da že v tistih časih pokopani pokojniki niso mogli računati na mirni večni počitek.
»Vse priča o ropanju grobov, odpiranju grobov, o poznejših pokopih v družinske grobnice, o prijemih, s katerimi si je bilo mogoče urediti pokop čim bližje relikvijam. Imeli so tudi zelo svojevrsten odnos do starejših grobov, ko so denimo kar nagrobne plošče dvesto let starejših grobov uporabili za pokrove svojih grobnic.«
Takšna usoda je doletela tudi morda najstarejši nagrobnik, izdelan iz lokalnega materiala, ki je izvorno pripadal veteranu XV. legije Apolinaris, ki je umrl že zelo zgodaj po dograditvi Emone ali celo med graditvijo.
Resnici na ljubo pa od pokopališke cerkve ni kaj dosti ostalo, saj so bili masivni kamni, iz katerih je bila zgrajena, dragocen gradbeni material, ki so ga v poznejših obdobjih prebivalci brez posebnih zadržkov uporabili v druge namene. Zato je tisto, kar se vendarle je ohranilo, še toliko dragocenejše.
Dr. Izar Lunaček, 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir, objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa - zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino dr. Izarjem Lunačkom se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Liana Buršič.
Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti?
Prof. dr. Bruno Giordani je mednarodno uveljavljeni psiholog, ki se raziskovalno zlasti posveča področjem psihiatrije, nevrologije in nevropsihologije. Deluje na Univerzi v Michiganu v ZDA, kjer je direktor Inštituta Mary A. Rackhman. Prof. Giordani je tudi pomočnik direktorja Centra za Alzheimerjevo bolezen v Michiganu. Velik del svojega dela posveča staranju možganov in tej najpogostejši obliki demence, ki ima svoj svetovni dan 21. septembra. O Alzheimerjevi bolezni, izzivih zgodnje diagnostike in zdravljenja, medkulturni perspektivi uvida vanjo ter lepoti kognicije in spomina, se je v oddaji Intervju na Prvem s prof. dr. Brunom Giordanijem pogovarjala Mojca Delač. Prevode je bral Renato Horvat.
Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.
V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.
Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.
Poznana je kot največja ameriška kuharska mojstrica za barbecue. Elizabeth Karmel je zaslužna predvsem za popularizacijo teksaškega načina priprave mesa barbecue na ameriške Severa, dejavna je pa tudi na številni drugih področjih, saj je ustanovila restavracije, napisala kuharske knjige, ustvarila številne pripomočke za BBQ, predvsem pa želi premikati prsipevati k enakopravnosti s projekti Girls at the Grill, ki spodbuja ženske, da se odločijo za priprave hrane na prostem – na žaru in v tehniki barbecue. Z Elizabeth Karmel, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Ameriškega veleposlaništva v Ljubljani v okviru programa kulinarične diplomacije, se je na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
O tem, da je voda izjemno pomembna, obstaja pri nas družbeni konsenz. Kaj pomeni politično vrednotenje vode? Katera ekonomska, socialna ter ekološka tveganja in koristi so povezana z vodo? Ali ekonomizacija vode pomeni njeno uničenje ali rešitev? Zakaj je za razumevanje vodnega kroga pomembna hidro sociologija? Ali je enakopraven dostop do čiste pitne vode vsem ljudem na svetu uresničljiv? Ali imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri? Kako misliti vodo, nam je v sredinem intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V studio Prvega ga je povabil Bojan Leskovec.Foto: Jaka Babnik
Več kot 35 let izkušenj v slovenskem in mednarodnem hotelirstvu je Bogdana Lipovška ustoličilo med pomembnejše strokovnjake za hotelirstvo in turizem sploh.
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
V Intervjuju na Prvem lahko slišite pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana, igralcem Ivom Barišičem. Barišič je bil vseskozi član igralskega ansambla novogoriškega gledališča, eden najpomembnejših stebrov njegovega razvoja, v strokovni utemeljitvi Borštnikovega prstana pa sta med poudarjenimi potezami njegovega gledališkega ustvarjanja ključni popolna predanost in odprtost. S priznanim igralcem, ki je v zadnjem obdobju postal prepoznaven obraz slovenskega filma, se je pogovarjal Rok Bozovičar.
Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov pri nas, ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, poleg tega, da piše glasbo in aranžmaje, pa je izredno spreten tudi z besedami in njegove tekste zlahka označimo kot poezijo. Sporočilnost njegovega dela je vedno jasna in poslušalca vabi k premisleku. Maja letos (2022) je kontrabasist in skladatelj Robert Jukič izdal že svoj petnajsti album, ki ga je naslovil Izza.
Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?
Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec.
Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje.
Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba.
Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
Neveljaven email naslov