Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ob misli na drobne pozornosti, ki jih namenim starejšim, mirno zaspim

25.09.2019

V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.

Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, drži v rokah načrte za prvo slovensko t. i. vas za ljudi z demenco

V tokratnem Intervjuju gostimo gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila vse do direktorice takega doma. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, gospa s tisoč in eno idejo, z veliko empatijo do starejših, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, zraven pa ima vedno blokec, v katerega si zapisuje ideje, ki se ji porodijo. V mesecu, ko ozaveščamo o demenci, Ana Petrič pripoveduje tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima, in o srčnem življenju s starejšimi.

Nikoli si nisem niti predstavljala, da bom kdaj vodila tako veliko hišo, kot je dom starejših. Najpomembneje se mi zdi, da ostanem zvesta sama sebi, da se borim za tiste, ki sami tega ne zmorejo, da ob težavah vedno iščem rešitve. Po navadi jih tudi najdem. Od nekdaj sem rada poslušala zgodbe starejših ljudi. Ko se je v bližini mojega doma odprl dom za starejše, sem želela delati na recepciji, pa so nekoga že zaposlili, zato sem poprijela za delo strežnice. Pozneje sem opravljala še druga dela, a še vedno našla čas za druženje s stanovalci doma. Ugotovila pa sem, da bom za uresničevanje svojih želja in idej potrebovala višjo izobrazbo, zato sem se ob delu vpisala na fakulteto, diplomirala in magistrirala.

Znanje je nadgradila še z leto in pol trajajočim izobraževanjem o demenci, saj jo ta problematika zelo zanima, želela je delati dobro, ni pa imela dovolj znanja s tega področja.

Že društvo Spominčica je na področju ozaveščanja o demenci naredilo veliko, želim pa si, da bi prav vsi naredili korak naprej tudi v naši miselnosti in se zavedali pomembnosti skrbi za ljudi z demenco. Šele po izobraževanju sem ugotovila, da je imela demenco tudi moja prababica in šele potem razumela, kaj se je z njo dogajalo.

V preteklem mesecu je zato odšla na Nizozemsko in obiskala tako imenovano vas za ljudi z demenco.

Gre za prilagojeno arhitekturo ob domu za starejše. Okrog vrta, ki je središče, so manjše bivalne enote, pomemben pa je koncept dela. Biti mora vse tako, kot je doma. Ljudje so v skupinah glede na tip ljudi. Primerjala sem delo tam in pri nas in lahko rečem, da je pri nas za starejše zelo dobro poskrbljeno.

Neizmerno je vesela, da že drži v rokah načrte za prvo tako slovensko vas, ki jo bodo začeli graditi v Gornjem Gradu. Ana Petrič se zaveda modrosti starejših.

Od nekdaj čutim, da so ti stari ljudje veliko doživeli, izkusili, imajo svojo zgodovino. Imajo modrost, zavedajo se dragocenosti življenja. Pri nas se še vedno premalo naredi, da bi bila starost lepa.

 

 


Ob misli na drobne pozornosti, ki jih namenim starejšim, mirno zaspim

25.09.2019

V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.

Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, drži v rokah načrte za prvo slovensko t. i. vas za ljudi z demenco

V tokratnem Intervjuju gostimo gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila vse do direktorice takega doma. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, gospa s tisoč in eno idejo, z veliko empatijo do starejših, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, zraven pa ima vedno blokec, v katerega si zapisuje ideje, ki se ji porodijo. V mesecu, ko ozaveščamo o demenci, Ana Petrič pripoveduje tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima, in o srčnem življenju s starejšimi.

Nikoli si nisem niti predstavljala, da bom kdaj vodila tako veliko hišo, kot je dom starejših. Najpomembneje se mi zdi, da ostanem zvesta sama sebi, da se borim za tiste, ki sami tega ne zmorejo, da ob težavah vedno iščem rešitve. Po navadi jih tudi najdem. Od nekdaj sem rada poslušala zgodbe starejših ljudi. Ko se je v bližini mojega doma odprl dom za starejše, sem želela delati na recepciji, pa so nekoga že zaposlili, zato sem poprijela za delo strežnice. Pozneje sem opravljala še druga dela, a še vedno našla čas za druženje s stanovalci doma. Ugotovila pa sem, da bom za uresničevanje svojih želja in idej potrebovala višjo izobrazbo, zato sem se ob delu vpisala na fakulteto, diplomirala in magistrirala.

Znanje je nadgradila še z leto in pol trajajočim izobraževanjem o demenci, saj jo ta problematika zelo zanima, želela je delati dobro, ni pa imela dovolj znanja s tega področja.

Že društvo Spominčica je na področju ozaveščanja o demenci naredilo veliko, želim pa si, da bi prav vsi naredili korak naprej tudi v naši miselnosti in se zavedali pomembnosti skrbi za ljudi z demenco. Šele po izobraževanju sem ugotovila, da je imela demenco tudi moja prababica in šele potem razumela, kaj se je z njo dogajalo.

V preteklem mesecu je zato odšla na Nizozemsko in obiskala tako imenovano vas za ljudi z demenco.

Gre za prilagojeno arhitekturo ob domu za starejše. Okrog vrta, ki je središče, so manjše bivalne enote, pomemben pa je koncept dela. Biti mora vse tako, kot je doma. Ljudje so v skupinah glede na tip ljudi. Primerjala sem delo tam in pri nas in lahko rečem, da je pri nas za starejše zelo dobro poskrbljeno.

Neizmerno je vesela, da že drži v rokah načrte za prvo tako slovensko vas, ki jo bodo začeli graditi v Gornjem Gradu. Ana Petrič se zaveda modrosti starejših.

Od nekdaj čutim, da so ti stari ljudje veliko doživeli, izkusili, imajo svojo zgodovino. Imajo modrost, zavedajo se dragocenosti življenja. Pri nas se še vedno premalo naredi, da bi bila starost lepa.

 

 


08.07.2020

Dr. Metka Klevišar: "Pa lepo smrt vam želim"

Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje.


01.07.2020

dr. Janez Markeš

Država je stanje človekovega duha, je že pred časom zapisal doktor Janez Markeš, novinar in publicist, ki že od osamosvojitve analitično spremlja razvoj Slovenije. Ali obstaja »slovenska doktrina šoka«? Ali ekonomija postaja temeljna pravica demokracije? Mar res izginja javni prostor umne države? Se pod težo populizmov izgublja razsvetljenski karakter slovenske družbe? V sredinem intervjuju se bo z doktorjem Janezom Markešem pogovarjal Bojan Leskovec.


24.06.2020

Dr. Dušan Plut: Sedanji sistem razvoja dolgoročno ni vzdržen

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.


17.06.2020

Dr. Damijan Štefanc

Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.


10.06.2020

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, o tem, kako se je javna radiotelevizija izkazala v času pandemije, o varčevanju, pritiskih, napadih, iskanju rešitev, delu nadzornikov in programskega sveta, odnosih z vlado, ministrstvom za kulturo … ''Sem tukaj in se trudim,'' pravi Igor Kadunc, ki poudarja, da lahko RTV za vsak evro, ki ga dobi, naročnikom pogleda v oči. Ko ga vprašamo o razlogih za številne napade na RTV, pa pravi: »Vse to se počne z nekim namenom.«


03.06.2020

Matej Oset

Septembra je vodenje Holdinga Kobilarna Lipica prevzel diplomirani inženir živilske tehnologije Matej Oset. Nadzorni svet je prepričal z izkušnjami s področja investicij, turizma, dela s kadri, vodenja in povezovanja večjih organizacijskih enot ter z jasno vizijo razvoja kobilarne. V devetih mesecih, odkar je vstopil v kobilarno, se je pričela obnova hotela Maestoso in bazenskega kompleksa, uspelo mu je pomiriti razgrete strasti med nekdanjim vodstvom in lokalno skupnostjo, čas, v katerem je prevzel vodenje, pa je dodobra zaznamovala tudi korona kriza. Med drugim je odnesla slavje ob 440-ti obletnici lipiške kobilarne, ki ga bodo nadoknadili v septembru.


27.05.2020

dr. Bojana Beović

Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.


20.05.2020

Dr.Peter Kozmus

Ob svetovnem dnevu čebel je gost Intervjuja na Prvem eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel, dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar. Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje. V pogovoru z Jernejko Drolec razkriva, v čem so slovenski čebelarji drugačni od večine drugih po svetu in kakšna je prepoznavnost Slovenije v svetovni industriji čebelarstva ter o potrebnih nadaljnjih korakih za razvoj čebelarstva pri nas.


13.05.2020

dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Duševno motnjo moramo obravnavati enako kot zlom noge

Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.


06.05.2020

Liza Debevec

Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.


06.05.2020

Liza Debevec

Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v najstarejši afriški državi, razgibani, pestri in slikoviti in »zibelki človeške civilizacije in križišču ljudstev«, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.


29.04.2020

Dr. Aleš Rozman

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.


22.04.2020

Dr. Andreja Sušnik

Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.


15.04.2020

Viljem Leban

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.


01.04.2020

Andrej Šter

Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in posledično vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo 24 ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga mnogi vidijo kot popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata. Z njim se bo pogovarjala Tina Lamovšek.


25.03.2020

Sašo Dolenc

Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.


11.03.2020

Nataša Posel

Nataša Posel je dolgoletna direktorica Amnesty International Slovenija, ene izmed sekcij največje svetovne nevladne organizacije, mednarodnega gibanja milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, socialni položaj ali izobrazbo. Z gostjo tokratnega Intervjuja, Natašo Posel, se bomo pogovarjali o aktualni lokalni in globalni družbeni problematiki.


04.03.2020

Marjan Divjak

Marjan Divjak je na čelu državne zakladnice sedem let. Zakladnica skrbi za likvidnost države, da je vedno na voljo dovolj sredstev za izpolnitev obveznosti. Z upravljanjem, zadolževanjem, tudi zamenjavo dražjega dolga s cenejšim. O delu državne zakladnice, kako na njeno delo vpliva pogosta menjava vlade, ki postavlja ekonomske usmeritve, o finančnih trgih in vlagateljih, bonitetnih ocenah, stanju na enotnem zakladniškem računu se z gostom sredinega Intervjuja na Prvem, generalnim direktorjem direktorata za zakladništvo Marjanom Dívjakom, pogovarja Zdenka Bakalar.


26.02.2020

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.


19.02.2020

dr. Evita Leskovšek

V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.


Stran 11 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov