Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prof. dr. Igor Pribac

11.11.2020

Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.

Filozof prof. dr. Igor Pribac

Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.

V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.

Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.

Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.

Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.

Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.

Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.

Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.

Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.

Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.

Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.

To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.

 


Prof. dr. Igor Pribac

11.11.2020

Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.

Filozof prof. dr. Igor Pribac

Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.

V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.

Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.

Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.

Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.

Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.

Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.

Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.

Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.

Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.

Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.

To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.

 


14.04.2021

Žiga Vavpotič

Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.


07.04.2021

Marta Peirano: "Telefon je narejen tako, da ustvari odvisnost."

Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.


31.03.2021

Prof. dr. Maja Ravnikar

O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.


24.03.2021

Irena Rotar

Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.


17.03.2021

Dejan Pušenjak

Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?


10.03.2021

Vesna Leskošek

Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.


10.03.2021

Red. prof. dr. Vesna Leskošek

Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.


03.03.2021

Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije

Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.


24.02.2021

dr. Renata Salecl

»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.


17.02.2021

Nina Betetto

"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?


10.02.2021

Matija Bevk

Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.


03.02.2021

Milan Kučan

Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.


27.01.2021

Biserka Marolt Meden

Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.


20.01.2021

dr. Gregor Starc

Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?


13.01.2021

Dario Varga

V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.


06.01.2021

Tomaž Vesel

V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.


30.12.2020

Izbor leta 2020

Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur.


23.12.2020

Dr. Spomenka Hribar

Na 30. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije je gostja intervjuja na Prvem filozofinja in sociologinja doktorica Spomenka Hribar. Od začetka je bila vključena v procese osamosvajanja in nastajanja nove države, v svoji doslednosti je bila moteča za nedosledneže. Formalno smo dobili lastno državo, kakšna je njena vsebina 30 let pozneje? Je uvid lastnih političnih interesov pomembnejši od nacionalnih interesov? Ali je narodna sprava postala moteča ovira za obračun in poračun? Se globoka država udejanja s preurejanjem slovenske družbe v ozadju premagovanja epidemije? Z doktorico Spomenko Hribar se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


16.12.2020

Boštjan Videmšek

Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.


09.12.2020

Miha Lobnik

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic bomo govorili o diskriminaciji – dogaja se tudi pri nas, na vseh področjih družbenega življenja, in pomeni kršenje človekovih pravic. Primere obravnava zagovornik načela enakosti, ki smo ga uzakonili leta 2016 in s tem zadostili evropski direktivi. To funkcijo opravlja Miha Lobnik. V nasprotju s pristojnostmi varuha človekovih pravic pristojnosti zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Kateri so najpogostejši primeri prijave diskriminacije, kako lahko zagovornik ukrepa, pa tudi, kakšne so njegove ugotovitve glede dostopnosti bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance v domovih za starejše v obdobju covida, v intervjuju.


Stran 9 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov