Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero.
Interpretka Saša Mihelčič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka: 2024.
Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero.
Interpretka Saša Mihelčič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka: 2024.
Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne. Prevajalec Branko Madžarevič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Ameriški pisatelj Bernard Malamud (1914-1986) je napisal kar nekaj romanov (precej jih je prevedenih v slovenščino, tako Dubinova življenja, Pomočnik, Novo življenje) in precej psihološko pretanjenih kratkih zgodb (na izbor njegovih kratkih zgodb še čakamo). Eno izmed Malamudovih kratkih zgodb z naslovom Poletno branje o branju, nebranju in branju lahko slišite v Izbrani prozi ob pisateljevi 130. obletnci rojstva. Interpret Boris Juh, režiserka Irena Glonar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor prevoda in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2004.
Nemška lingvistka, novinarka in pisateljica Dörte Hansen (roj. l. 1964) je odraščala v Severni Friziji, njen materni jezik pa je nizka nemščina. V svojem drugem romanu iz leta 2018 z naslovom Opoldne (Mittagsstunde) tematizira življenje v izmišljeni severnofrizijski vasi Brinkebüll. Na tem območju so bile ure od dvanajste do druge nekdaj svete, kmetje, ki so zarana pomolzli krave, so si po kosilu privoščili počitek. Tako je tudi pri Elli in Sönkeju Feddersenu, ki imata gostilno in hčerko Marret, ki živi v svojem svetu za stekleno steno. Ko v šestdesetih letih v vas pridejo geodeti, za njimi ostanejo načrti za komasacijo in noseča Marret. Roman, ki posejan z dialogi v nizki nemščini neprizanesljivo opisuje izginjajoči kmečki svet in zapleteni preplet človeških usod v njem, je postal uspešnica, avtorica pa je zanj prejela tudi več književnih nagrad. Prevod: Ana Grmek, interpretacija: Vesna Jevnikar, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden, režija: Špela Kravogel. Redakcija: Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Neveljaven email naslov