Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povezati preteklost, sedanjost in prihodnost
Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem - nekateri so osrednji liki, drugi spet bolj ko ne statisti - oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, velike in tragične zgodbe.
Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek.
732 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Povezati preteklost, sedanjost in prihodnost
Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem - nekateri so osrednji liki, drugi spet bolj ko ne statisti - oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, velike in tragične zgodbe.
Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek.
Marko Sosič je s Kratkim romanom o snegu in ljubezni ponovno napisal na prvi pogled kratek roman, po notranji intenzivnosti, čustveni presunljivosti in psihološki prepričljivosti pa že kar izjemen roman v sodobni slovenski književnosti; roman se odlikuje tudi s premišljeno in natančno izpeljano zasnovo, v kateri odigrajo ponovitve zelo pomembno vlogo. Njegova romaneskna junakinja Alma doživlja mnoge hude preizkušnje, morda celo najhujšo, odtujitev lastnega otroka, in avtor niza njeno usodo kot niz implozij, toda naj je sinova odtujenost še tako boleča, v svetu neizmerne bolečine in skrbi še vedno obstaja drugi, njegovo telo, podoba, spomin nanj(o). Več o romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, bo povedal Marko Sosič v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Junak romana Tam me boš našel pisatelja, dramatika in urednika Evalda Flisarja je po poklicu zdravnik, uspešen zdravnik, ki pa zgolj od daleč živi zadovoljno in urejeno življenje. Toda ko spozna mlajšo in impulzivno pacientko, se karte njegove življenjske usode še kako premešajo. Več o romanu, ki je sprva berljiv kot erotični roman, pozneje pa se razvije v roman iskanja samega sebe in smisla življenja, bo povedal Evald Flisar v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Toneta Škrjanca verjetno lahko označimo za enega izmed naših najznačilnejših predstavnikov poezije vsakdanjega življenja. Njegove pesmi nastajajo kot kolaži hipnih uvidov, občutkov ali zaznav, v osnovi katerih pa je zmeraj in vsakič znova – telo. Telesnost in lepota se kot dve izmed najznačilnejših dimenzij avtorjeve poezije kažeta tudi v pesmih njegove najnovejše knjige Sladke pogačice. Tone Škrjanec jo bo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti je leta 2005 objavila prvo zbirko kratkih zgodb s prepoznavnim naslovom Zasukane štorije, leta 2011 pa drugo s prav tako programskim naslovom Hudičev jezik. Z zbirkama se je avtorica uveljavila kot mojstrica izvirno zasnovanih in dosledno izpeljanih zgodb. Na vprašanje Kako in o čem pisati po uspešnih zbirkah, je pisateljica odgovorila z romanom Kameno seme (izšel je v zbirki Piramida pri založbi Litera). V njem je ohranila odlike dosedanjega pisanja, od mojstrskega jezika do izmuzljive resnice ubesedenega sveta, predvsem pa je še ambiciozneje raziskovala medčloveške odnose. Več o romanu Kameno seme je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana.
V zbirki Slovarji pri Založbi ZRC je leta 2014 izšel Slovar slovenskih členkov dr. Andreje Žele. Avtorica slovarja, strokovnjakinja za slovensko in slovansko leksiko in skladnjo, bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavila zasnovo slovarja in gesel, pojasnila pa bo tudi, kaj so členki in kakšno vlogo odigrajo te besedice v besedilu. Nikar ne zamudite.
Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist in fotograf Dušan Šarótar je v svojem avtobiografskem romanu Panorama na prvi pogled zapisoval vtise s svojega potovanja po Evropi, predvsem pa je naslikal svet, v katerem posameznice in posamezniki iščejo dom. Več o romanu je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana.
Ena izmed knjig, ki so letos prišle v ožji izbor za nagrado kritiško sito, je roman Vesne Lemaić Kokoška in ptiči. Gre za tretje leposlovno delo avtorice, ki je na naše knjižne prizorišče stopila leta 2008 s knjigo kratke proze Popularne zgodbe, za katero je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec, nagrado fabula in zlato ptico. Njeno naslednje delo, roman Odlagališče, je pokazalo, da je Vesna Lemaić prodorna in kritična opazovalka sodobne družbe, kar roman Kokoška in ptiči le še potrjuje. Avtorica bo svojo najnovejšo knjigo predstavila v pogovoru s Tino Kozin.
Čeprav je baron Winkler sodil med zelo pomembne slovenske politične osebnosti v obdobju avstro-ogrske monarhije, je danes nekoliko pozabljen. Zato je znanstvena monografija o baronu Winklerju še kako zanimiva. Napisal jo je dolgoletni diplomat in politik Jože Šušmelj, ki je več o knjigi in zanimivi politični zgodovini povedal v pogovoru z Markom Goljo.
Prevajalka in literarna zgodovinarka dr. Urša Zabukovec v svoji znanstveni monografiji Neverbalni Dostojevski prepričljivo analizirala manj znano in pogosto prezrto značilnost romanov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Več tem, kako celostno brati romane Dostojevskega pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z avtorico.
22. marec je svetovni dan voda, 22. april dan Zemlje, tako da je na prvi pogled videti, kot da se zavedamo pomena ekologije. Meteorologinja in klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je prav iz želje opozoriti na vsak dan bolj aktualno ekološko tematiko napisala poljudnoznanstveno delo Planet Voda. Njeno delo sicer dopolnjujejo ilustracije Izarja Lunačka, toda avtoričina predstavitev planeta Voda, ki sega od fizike vode do voda v umetnosti, nagovarja vse generacije in je še kako aktualno branje. Več o vodi in še čem nam bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, prevajalec in glasbenik Milan Dekleva se je v svojih pripovednih delih pogosto naslonil na zgodovino, tako v romanu Zmagoslavje podgan, nagrajenim s kresnikom, in tako tudi v romanu Benetke, zadnjič, objavljenem pri Cankarjevi založbi. V njem je samosvoje, kot pesnik, poustvaril plimo fašizma in vrsto romanesknih likov, ki se na nasilje sveta različno odzovejo. Roman med drugim odlikujejo prepoznaven jezik, zgodovinske podrobnosti in izvirna struktura. Več o romanu bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana.
Knjiga Stramorjevi koraki Andreja Tomažina je bila eden najvidnejših prvencev preteklega leta. Delo, ki briše meje med romanesknim in kratkoproznim, se prepletajo raznoliki diskurzi, temu ustrezno se spreminja stil pripovedi, ki prehaja od izrazito poetičnih pasusov do že domala znanstvenega, esejističnega govora, pa do hladnega realizma in celo groteske. Stramorjeve korake, ki so jih nekateri bralci označili celo za ekscesno branje, bo Andrej Tomažin predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisateljica in literarna zgodovinarka Katarina Marinčič je dobrih deset let po objavi s kresnikom nagrajenega romana Prikrita harmonija objavila nov roman z naslovom Po njihovih besedah. Pisateljica je med možnostma, da variira uspešen roman ali pa da napiše nekaj povsem drugega, drugačnega, izbrala lepšo, skratka, drugo možnost. Po njihovih besedah je tako na prvi pogled roman o treh junakih, treh zgodovinskih osebnostih, toda to je predvsem roman, ki se dogaja na več ravneh. Ob zgodovinskih osebnostih (prva je Karl May, druga arheolog Heinrich Schliemann in tretja P., šef tajne službe v neki totalitarni državi) ima pomembno mesto pripovedovalec zgodbe, nad katerim pa v redkih trenutkih uzremo tudi še višjo avtorsko instanco … Za nameček imajo v romanu pomembno vrsto različne literarne žanri in vrste, avtorica pa svoje literarne like oblikuje z veliko mero posluha za njihovo psihologijo. Skratka, Po njihovih besedah je literarna bravura, ki bo pritegnila sladokusce. Več o romanu bo Katarina Marinčič povedala v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi odlomek iz njega. Nikar ne zamudite.
Monografija Zahtevna razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti (objavljena v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) vsebuje premisleke o strukturiranju sodobne slovenske družbe in o vlogi oziroma pomenu spola pri njenem strukturiranju. Kot avtorji oziroma soavtorji razprav v monografiji sodelujejo Živa Humer, Slavko Gaber, Jasna Podreka, Sara Rožman, Irena Selišnik, Iztok Šori, Veronika Tašner, Pavel Zgaga in Milica Antić Gaber, ki je monografijo tudi uredila. Z urednico monografije se bo v oddaji Izšlo je pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Po knjižnem prvencu Kutine (2003) in knjigi Lahko se zgodi karkoli (2007), lahko od nedavnega beremo tretjo knjigo poezije Jane Putrle Srdić: To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje. Pesnica v precizno zasnovani knjigi nadgrajuje poetiko, ki je pisala prejšnji, in išče nova področja, v katera vstopa poezija - ter jih izreka. Več o knjigi, njenem razmerju do predhodnic, o svoji poetiki ter poeziji sploh je Jana Putrle Srdić spregovorila v pogovoru s Tino Kozin.
Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno sceno, vse bolj cenjen pa je tudi kot pesnik. Zato ne preseneča, da je v zbirki Nova lirika pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njegovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik, pisatelj in prevajalec Matej Krajnc, ki je med drugim prevedel že Leonarda Cohena in Toma Waitsa. Več o tokratni prevajalski izkušnji, predvsem pa o Dylanovi poeziji, bo povedal prevajalec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Nikar ne zamudite.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisatelj, pesnik, scenarist, dramatik , mladinski avtor in pisec glasbenih besedil Feri Lainšček je z romanom Strah za metulje v nevihti sklenil romaneskno trilogijo, ki jo je začel leta 2003 z romanom Ločil bom peno od valov in leta 2006 nadaljeval z Murišo, trilogijo, katere skupni imenovalec je ljubezen. V najnovejšem romanu se ljubezenska zgodba začne v zgodnjih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v predmestju Beograda, svoj epilog pa dobi dvajset let pozneje, med osamosvojitveno vojno. Roman je napisan berljivo, svoj vrhunec pa doseže v presunljivem finalu. Več o romanu, svojem razumevanju priljubljene zvrsti, o vlogi ljubezni in usodi, pa tudi, zakaj ne bere odlomkov iz svojih del na literarnih večerih, bo Feri Lainšček povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v pisarni založbe Franc–Franc v Murski Soboti. Nikar ne zamudite.
Akademik Janko Kos se je najprej uveljavil kot literarni kritik, pozneje pa (med drugim) kot literarni zgodovinar in teoretik, prešernoslovec in urednik Prešernovega Zbranega dela, sourednik vrste zbirk, med drugim Literarnega leksikona, pa kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost ter kot avtor vrste temeljnih del sodobne slovenske literarne vede, pred kratkim pa je v zbirki Beletrina pri Študentski založbi objavil prvi del svoje duhovne in socialne avtobiografije z naslovom Umetniki in meščani. Več o knjigi in še čem bo akademik Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov