Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
729 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Miha Blažič - N'toko je znan predvsem kot reper, kolumnist in aktivist (trenutno si prizadeva, da Republika Slovenija ne bi deportirala v Republiko Hrvaško dveh beguncev, mladega iranskega glasbenika Ahmada Shameha in Imana Sharhryarja, ki se je v letu in pol bivanja v Sloveniji že naučil slovenščino in se vključil v socialno delo). Sicer pa je Blažič pri Založbi Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet in v njem nanizal več daljših besedil, esejev, refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o zbirki, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa bomo slišali nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Leta 2010 je filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl objavila knjigo z naslovom Izbira in v njej analizirala koncept, ki so ga eksistencialisti razumeli kot najvišji trenutek svobode. Nasprotno je avtorica, ki se pri svojih analizah rada navezuje na psihoanalizo, pokazala, da je nenehna izbira vir tesnobe. Tudi v svoji najnovejši knjigi Tek na mestu Renata Salecl analizira mehanizme sodobne ideologije, ideologije vseh ideologij, ki samo sebe vidi kot neideologijo. Avtorica je svoje analize podprla z znanstvenimi besedili, nemalokrat jih je ponazorila z navedki iz sodobnih medijev in popularne kulture, predvsem pa z vsem nam dobro znanimi vsakdanjimi situacijami. Več o svoji zbirki kratkih esejev je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: YouTube
Knjižni prvenec Petre Koršič, knjiga poezije Furlanka je dvignila krilo predstavlja prvi knjižni izbor iz trilogije pesmi, ki so nastajale med letoma 1996 in 2016. Izrazita individualnost, ki ne izključuje drugega, moč v milini, ostrini, refleksiji, samolastnost in pronicljivost so med vidnejšimi značilnostmi avtoričinega pesniškega glasu. V svojem prvencu Petra Koršič, ob drugem, odpira številna poetološka vprašanja in raziskuje različne oblike dvojine. Knjigo predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.
Primož Repar je filozof in prevajalec Kierkegaarda, izdajatelj in urednik revije Apokalipsa in – ne nazadnje – tudi pesnik. Prvo pesniško zbirko Križ in kladivo je objavil leta 1992, 25 let pozneje pa je je objavil zbirko Trije dnevi v Istri in en dan prej. V zbirki objavljena poezija ima širok tematski razpon, saj sega od osebnoizpovedne lirike o srečni ljubezni do celostnih pesnih podob sodobnega sveta. V Reparjevi poeziji ne manjka filozofskih reminiscenc, takih in drugačnih citatov, toda morda najbolj presenetljiva je njegova navezava na skupino Deep Purple. Tudi o tem pesnik več pove v oddaji, v pogovoru z Markom Goljo.
Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa je prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miran Hladnik
Roman Starec in jaz je romaneskni prvenec Sarivala Sosiča, po poklicu kustosa v Mestni galeriji Ljubljana, po izobrazbi pa učitelja glasbene vzgoje, diplomiranega komparativista, profesorja umetnostne zgodovine in doktorja znanosti. V knjigo, ki jo nedvomno lahko označimo za eno najbolj vznemirljivih in svežih del sodobnega slovenskega leposlovja, je Sosič vnesel svoje poznavanje glasbe, izostren posluh zanjo, prav nič manj pa tudi strast, ki ga očitno veže na glasbo. Roman, ki naj bi zorel 35 let, Sarival Sosič predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, lani je avtorica izdala podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je objavila še eno zanimivo mikrozgodovino z naslovom Markuzzijev madež in s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni. Tudi tokrat se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem po njeni zaslugi oživi zgodba o umoru neznanega moškega daljnega leta 1920 nedaleč od Maribor in o sodnih mlinih, ki jih poganjata človeška zavist in nestrpnost, med njimi pa se znajdejo trgovec italijanskih korenin in njegovi bližnji. Več o knjigi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak
Miha Blažič N'toko je znan predvsem kot reper in kolumnist. Pred časom je pri Založba Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet. V njem je nanizal več daljših besedil, morda esejev, morda refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o svojih besedilih, ki skoraj praviloma izhajajo iz njegove osebne izkušnje, je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa lahko slišite nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta, z romanom Tekoči trak pa se je Rezman uvrstil med deseterico. S svojim najnovejšim romanom Barbara in Krištof pisatelj sicer ni ponovil uspeha prejšnjih romanov, toda zagotovo je napisal izjemno ambiciozno zasnovano delo o Šaleški dolini, njenem črnem zakladu, mogočnežih in slehernikih. Roman je postavljen v časovni razpon enega dne, od zgodnjega jutra do pozne noči. Njegov junak, antijunak brez imena, neke vrste pisateljev alter ego, se kot poklicni fotograf udeleži celodnevnih slovesnosti, hkrati pa se ob vrnitvi v rojstno dolino sreča s preteklostjo. Več o kompleksno zasnovanem romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v velenjski knjižnici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: https://i.ytimg.com/vi/56SK9wcZLp4/maxresdefault.jpg
Literarni zgodovinar in prevajalec dr. Alen Širca je pred časom v knjižni zbirki KUD Logos objavil duhovno- in literarnozgodovinsko študijo z naslovom Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu in s podnaslovom Uvod (podnaslov daje slutiti, da se bo avtor k tematiki zagotovo še vrnil). Več o študiji in njeni tematiki je avtor povedel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Deset let po izidu prvenca Poplave in devet let po izidu druge knjige V množici izgubljeni papir je izšla tretja knjiga poezije Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev. Knjigo ob drugem zaznamujejo gost, prispodobično in pomensko bogat jezik, osredotočenost na pogled ženske in prehajanje med prozno in verzno pesemsko obliko. O knjigi, pa tudi o našem pesniškem prostoru, Barbara Pogačnik spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela in pred dnevi še tretjega za svoj tretji roman Figa. V njem je ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni zasnovi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno strukturo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je (ki je bila premierno na programu 2. marca letos), v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: http://www.readcentral.org/uploads/files/goran_vojnovic.jpg
Jurij Hudolin se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot pisatelj. In kot pisatelj je v svojih pripovednih delih ohranil marsikatero značilnost poezije, med drugim zgoščenost in intenzivnost. Vse to velja tudi za njegov roman Osnove ljubezni in zla. Roman se odlikuje s prepoznavno pripovedno kondicijo, hkrati pa je psihološko pretanjen portret srednjeletnika v labirintu življenja. Več o romanu, predvsem o pripovednem slogu, je Jurij Hudolin povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Matej Družnik
Kulturno-umetniško društvo Logos izdaja kar nekaj profiliranih knjižnih zbirk; ena izmed njih je zbirka Poezije. V njej so pred časom izšle Hvalnice Sinezija iz Kirene. Poslovenil jih je Gorazd Kocijančič in jih dopolnil s spremno besedo in opombami. Več o poznoantičnem oziroma zgodnjekrščanskem pesniku, njegovi poeziji in še čem je prevajalec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Za pokušino pa je prevajalec prebral tudi nekaj verzov iz Sinezijeve Sedme hvalnice v grščini, celo pa je prebral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Gorazd Kocijančič. Foto: Frédérick Houdaer
Leta 2014 je romanopisec in avtor kratkih zgodb Roman Rozina dobil nagrado modra ptica za najboljši roman za delo Županski kandidat Gams. Z romanom je pisatelj dokazal, da ga vznemirja sodobnost in da spretno pripoveduje zgodbo. To velja tudi za njegov roman Zločin in ljubezen. V njem je celostno analiziral položaj knjige v sodobni (slovenski) družbi. Za nameček je pisatelj oblikoval zgodbo zelo ambiciozno, z več pripovedovalci in tako ustvaril zanimiv in izzivalen roman. Več o njem je povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Vabljeni k poslušanju. Foto: Lovro Rozina
Na začetku aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke. Avtor razstave ob 500-letnici reformacije, literarni zgodovinar dr. Jonatan Vinkler, je razstavo pospremil tudi s katalogom, ki ne vsebuje le fotografij razstavljenih eksponatov, ampak tudi študije Nenada Hardija Vitorovića, Fanike Krajnc-Vrečko, Igorja Grdine in uvodoma njegovo. Več o razstavi (na ogled je bila do 10. junija), katalogu, reformaciji, Luthru, Trubarju in še čem je dr. Vinkler povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marijan Zlobec
Papir, kamen škarje, peti roman Toma Podstenška in njegova šesta leposlovna knjiga, zrelo, s posluhom za suspenze in humorne vložke razpira vprašanje, ki avtorja ustvarjalno vznemirja ves čas: vprašanje posameznikove odgovornosti in krivde, pomena in teže njegovih odločitev. Svoj novi roman Tomo Podstenšek predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Znanstvenica in pisateljica dr. Tina Batista Napotnik je za kratek čas izgubila službo. Naenkrat je imela dosti prostega časa, ki ga je izkoristila tako, da je napisala romaneskni prvenec Tunel. V njem je opisala usodo štirih romanesknih junakov, ki tako in drugače premagujejo krizo srednjih let. Ena izmed junakinj je tudi biologinja Krista, ki se prav tako spopada s krizo po izgubi službe. Več o romanu, ki se odlikuje s psihološko prepričljivostjo, in sebi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana, ki se je uvrstil med deseterico, ki se potegujejo za kresnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Blaž Samec/Delo
Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: RTVSLO
»Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin.
Neveljaven email naslov