Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.
732 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.
Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa nam bo prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miran Hladnik
Ana Pepelnik, uveljavljena pesnica in prevajalka, je nedavno izdala svojo četrto knjigo poezije. Knjiga z naslovom Pod vtisom je svojevrstni eksperiment in predstavlja unikum v našem knjiđžnem prostoru. Nastala je namreč iz verzov tistih pesnikov, ki so na Ano Pepelnik naredili največji vtis. Avtorica knjigo predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.\t
Zgodovinarka dr. Ana Cergol Paradiž je doktorirala leta 2014, zdaj pa sodeluje pri temeljnem raziskovalnem programu Slovenska zgodovina in temeljnih raziskovalnih projektih Ženska in prva svetovna vojna ter Ženske in meje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pred kratkim je v zbirki Naprej! pri založbi Sophia objavila svojo prvo znanstveno monografijo Evgenika na Slovenskem in v njej osvetlila manj znano, že nekoliko pozabljeno poglavje iz slovenske zgodovine. Več o monografiji (spremno besedo je napisala dr. Marta Verginella) in evgeniki med svetovnima vojnama, pa tudi o evgeniki danes, je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Italijanski književnik Dante Maffía je objavil več kot trideset pesniških zbirk, približno petnajst esejističnih zbirk in več kot dvajset romanov, med njimi tudi roman o Tommasu Campanelli z naslovom Uporniški genij. Roman lahko po zaslugi cerkljanske založbe Gaya in prevajalca Vasje Bratina beremo tudi v slovenščini. Oba, Campanella s svojim neverjetnim življenjem in roman o njem, sta vredna pozornosti, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, pogovora Marka Golje z Vasjo Bratino, v oddaji pa dramski igralec Jernej Kuntner prebere tudi odlomek iz romana Uporniški genij. Vir fotografije: La voce.
Pred kratkim je pri založbi Aristej, pri njeni zbirki humanistične in družboslovne zbirke Dialogi, izšla znanstvena monografija Književne dvoživke: slovenski mladinski problemski roman. Knjigo je napisala dr. Gaja Kos, tudi kritičarka, prevajalka in urednica, ki že leta spremlja mladinsko književnost. Avtorica je izbrano temo obravnavala iz različnih zornih kotov, med drugim iz historičnega, narativnega in tematskega, več o monografiji, ki vsebuje tudi povzetke vsebin slovenskih mladinskih problemskih romanov, pa je dr. Gaja Kos povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Bor Slana; vir: Siol.net.
Knjiga kratke proze Garaže je leposlovni prvenec Urbana Vovka, ki smo ga doslej poznali predvsem kot esejista, prevajalca in enega izmed naših najbolj uveljavljenih literanih kritikov. Garaže so zvrstno izmuzljiva, hibridna knjiga: v njej se prepletajo esejizem, fikcija, dnevniški in spominski zapis, prav spomin pa je tudi med osrednjimi motivno-tematskimi prvinami dela. O njem, svojem ustvarjanju in razumevanju hibridnih žanrov Urban Vovk spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Stephen Greenblatt, urednik Nortonove antologije angleške književnosti in Nortonove izdaje Zbranih del Williama Shakespearja, je začetnik in utemeljitelj novega historizma v literarni vedi. Njegova knjiga Will in svet, s podnaslovom Kako je Shakespeare postal Shakespeare, lepo ponazarja novi historizem na delu. Greenblatt je izjemen poznavalec bardove literature, ki pa svoje interpretacije zmerom znova kontekstualizira, iz zgodovine izbrska presenetljive detajle, jih sopostavlja motivom in temam Shakespearjevih besedil ter tako sestavlja ne le bardovo biografijo, ampak tudi izjemno berljivo in vznemirljivo interpretacijo njegove literature. Več o knjigi, ki jo je odlično prevedla Marija Zlatnar Moe in ki je izšla v zbirki Koda pri Beletrini, je povedal dramaturg in teatrolog dr. Tomaž Toporišič (v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Knjiga Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije (izšla je pred dnevi pri Celjski Mohorjevi družbi) ponuja več kot napoveduje naslov. Tako vsebuje biografsko študijo Franceta Martina Dolinarja o dr. Šuštarju, predvsem pa je njen avtor Jernej Vrtovec predstavil delovanje nadškofa že v letih pred osamosvojitvijo, ko je z vrsto konkretnih pobud prispeval k demokratizaciji Slovenije. Avtor monografije se podrobno posveti prizadevanjem nadškofa za spravo, prav tako dokumentirano pa predstavi tudi njegovo mednarodno delovanje, še zlasti v dneh vojne, in povojna prizadevanja za mednarodno priznanje mlade države. Več o knjigi, ki vsebuje vrsto fotografij in dokumentov, je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.jernejvrtovec.si
Kot prva knjiga v zbirki Lambda je leta 1990 izšla antologija homoerotične ljubezni v slovenski literaturi z naslovom Modra svetloba, dobrih petindvajset let pozneje pa je kot 122. knjiga v zbirki izšla antologija Brez besed ji sledim s sodobno evropsko lezbično poezijo. Pesmi je izbral in uredil Brane Mozetič, spremno besedo je napisala Nataša Velikonja. Več o antologiji boste izvedeli v oddaji Izšlo je: s soustvarjalcema antologije se je pogovarjal Marko Golja, Nataša Velikonja pa je tudi prebrala svojo pesem v prozi z naslovom Akt. Vabljeni k poslušanju.
Najnovejša knjiga diplomata in esejista dr. Iztoka Simonitija z naslovom Deus vult in s podnaslovom O vrednotah kristjanov vsebuje ob avtorjevih esejih uvodno besedo akademika Tineta Hribarja Posvečenost mrtvih in vrnitev dobrega imena ter esej pesnice in esejistke Mete Kušar Z ateistom imava istega boga. Simoniti se odlikuje z ostrim, tudi polemičnim esejističnim peresom in tak je tudi kot sogovornik. Več o zbirki je povedal v pogovoru z Markom Goljo, med drugim je pojasnil, zakaj je napisal knjigo o vrednotah kristjanov in ne o vrednotah ateistov, razvil pa je tudi zanimivo interpretacijo Prešernovega Krsta pri Savici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Napovednik
Ob omembah nove knjige Nine Kokelj Piši mi, ko ti bo najlepše, lahko preberemo različne zvrstne oznake: da gre za fragmentarni roman, kratko prozo, pravljico. Verjetno tudi ne bi preveč zgrešili, če bi rekli, da je knjiga vse troje hkrati. A po drugi strani so te oznake ob nepresojni, gosti, ritmični avtorski govorici Nine Kokelj, iz katere pogosto težko povzamemo enoznačno, jasno razvidno fabulo, povsem nemočne – približa jo lahko le neposredno bralsko doživetje. O teh in drugih razsežnostih svoje pisave in seveda o knjigi Piši mi, ko ti bo najlepše, je Nina Kokelj spregovorila v pogovoru s Tino Kozin. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Filozof, sociolog, esejist, dramatik in velik ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks Mirt Komel se je z romanom Pianistov dotik prvič predstavil kot pisatelj. Ob romanu se resda lahko komu zastavi vprašanje, ali gre za reminiscenco na življenje znamenitega interpreta Bachovih Goldbergovih variacij, toda pomembnejša je ugotovitev, da se avtor suvereno giblje v različnih svetovih, tako v svetu glasbe, psihologije, refleksije in čustev, hkrati pa to motivno-tematsko kompleksno tkivo spretno potujuje z metaliterarnimi posegi. Več o romanu je Mirt Komel povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame pa se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta. Z romanom Tekoči trak se je Rezman uvrstil med deseterico in nekaj dni po objavi intervjuja bo znano, ali mu je uspelo ponoviti uspeh izpred treh let, toda najmanjšega dvoma ni, da je pisatelj ponovno napisal sugestiven, razgiban in večplasten roman o sodobni družbi, v kateri je dobiček najvišji imperativ, zaposleni pa zgolj proizvodni strošek. Več o romanu Tekoči trak je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Založba Goga
Pravnik in kolumnist Dino Bauk se je v svojem romanesknem prvencu lotil teme, ki so jo ubesedili le redki slovenski pisatelji – izbrisanih. Ob tem je ustvaril berljivo podobo polpreteklosti z galerijo različnih, otipljivih človeških usod, od Američanke Mary, ki je v Jugoslavijo konec osemdesetih let pripotovala kot mormonka, do ločenega birokrata na Ministrstvu za kulturo Petra, pokvarjenega menedžerja Gorana in Denisa, ki ga življenje iz najstniške vihre zanese v vihro balkanskih vojn. Več o romanu bo povedal njegov avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Knjiga Potonjena dežela prinaša izbor poezije avtorjev Bukovine, geografske in literarne pokrajine, ki je številnim Slovencem danes slabo poznana. Pri projektu so sodelovali trije prevajalci: Ana Jasmina Oseban, tudi pobudnica za nastanek knjige in avtorica izbora, Nada Grošelj in Vid Snoj. O poeziji in pesnikih - gre za avtorje judovskega porekla, ki so ustvarjali v nemščini -, pa tudi o Bukovini v oddaji spregovori Nada Grošelj.
Pisatelj Štefan Kardoš je bil kot soavtor romana Sekstant (skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom) leta 2003 nominiran za kresnika. Veliki met mu je uspel pet let pozneje, ko je dobil kresnika za svoj prvi samostojni roman Rizling polka. Tri leta pozneje je bil z romanom Pobočje sončnega griča ponovno v ožjem izboru za ugledno nagrado, predvsem pa je znova dokazal svoj smisel za kompozicijo romana in za psihologijo romanesknih junakov. Z romanom Veter in odmev, objavljenim pri založbi Franc-Franc, Kardoš ni obnavljal že izpisanih romanesknih rešitev. Tako je Veter in odmev na prvi pogled roman o sodobni slovenski stvarnosti, pa roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net
Pred kratkim je Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo, objavil svojo tretjo knjigo. Njen naslov je Na begu, podnaslov pa Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam; knjiga vsebuje tudi fotografije Jureta Eržena. Več o knjigi in problematiki je Videmšek povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
S svojim četrtim romanom, z obsežnim delom z naslovom Intimno, se Gabriela Babnik med drugim vrača k tematiki prvenca, namreč k odnosu do temnopoltega moškega telesa, ki pa jo kompleksno nadgradi in preplete z identitetnimi in širšimi družbenimi vprašanji. V oddaji Izšlo je knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
7. marca, dan pred svetovnim dnevom Romov, je bil gost oddaje Izšlo je zgodovinar dr. Andrej Studen, avtor znanstvene monografije Neprilagojeni in nevarni, s podnaslovom Podoba in status Ciganov v preteklosti. Avtor v monografiji zgoščeno naniza vrsto primerov o tem, kako se je naša domnevno racionalna civilizacija pogosto obnašala iracionalno in nestrpno; več o monografiji je povedal v pogovoru z Markom Goljo - slišite ga lahko tukaj in zdaj. Vabljeni. Foto: Uroš Abram
Butalce Frana Milčinskega seveda poznamo vsi. Toda ali jih res poznamo? Katere in kašne Butalce poznamo? Kakšna je bila njihova usoda? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovorila pesnica, pisateljica in literarna zgodovinarka dr. Barbara Simoniti z integralno izdajo Butalcev v zbirki Kondor. Več o pogumnih (in še kakšnih) junakih nam je urednica povedala na predvečer 1. aprila, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, radijski kolega Miha Zor pa je za pokušino prebral humoresko Nakazna zver. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Barbara Simoniti Foto: Jože Suhadolnik
Neveljaven email naslov