Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zbirki Naprej pri založbi Sophia je z letnico 2022 izšla študija z zgovornim naslovom Feminizem je za vsakogar in z nekoliko esejističnim naslovom Strastna politika. Študijo je napisala ameriška pesnica, aktivistka in feministična teoretičarka bell hooks (psevdonim Glorie Jean Watkins), poslovenila pa jo je Ana Makuc, avtorica spremne besede. Avtorica med drugim opozori, da bodo morale ženske, preden bodo lahko spremenile patriarhat, spremeniti sebe. Skratka, knjiga ponuja celosten vpogled v zelo pomembno družbeno tematiko in problematiko. Feminističen projekt in gibanje (sta ob njegovi večsmernosti) med drugim poskus in volja, kako v vsakdanjem življenju in družbi preseči hierarhične odnose in različne oblike neenakopravnosti ter izključevanja. Z Ano Makuc se pogovarja Marko Golja in sporoča bolj kot običajno Nikar ne zamudite.
732 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
V zbirki Naprej pri založbi Sophia je z letnico 2022 izšla študija z zgovornim naslovom Feminizem je za vsakogar in z nekoliko esejističnim naslovom Strastna politika. Študijo je napisala ameriška pesnica, aktivistka in feministična teoretičarka bell hooks (psevdonim Glorie Jean Watkins), poslovenila pa jo je Ana Makuc, avtorica spremne besede. Avtorica med drugim opozori, da bodo morale ženske, preden bodo lahko spremenile patriarhat, spremeniti sebe. Skratka, knjiga ponuja celosten vpogled v zelo pomembno družbeno tematiko in problematiko. Feminističen projekt in gibanje (sta ob njegovi večsmernosti) med drugim poskus in volja, kako v vsakdanjem življenju in družbi preseči hierarhične odnose in različne oblike neenakopravnosti ter izključevanja. Z Ano Makuc se pogovarja Marko Golja in sporoča bolj kot običajno Nikar ne zamudite.
Knjižni prvenec Anje Mugerli, knjiga kratke proze Zeleni fotelj, je eden izmed tistih prvencev, ki ne kažejo znakov začetništva. Anja Mugerli v raznolikih, izvirnih in spretno zapisanih zgodbah kroži okoli vprašanja (ne)zmožnosti prave medčloveške bližine in trdnih odnosov med posamezniki. Stanka Hrastelj, avtorica spremne besede h knjigi, pravi, da so liki njenih zgodb "vrvohodci, na poti k uresničitvi želja in sanj, a pogosto tragično nespretni." O njih ter o knjigi kot celoti Anja Mugerli spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Pesnica in esejistka Meta Kušar je svojo prvo pesniško zbirko napisala pri dvajsetih letih, nato pa je čakala prav toliko let, da je zbirka tudi izšla. Toda naj je imela njena pot do uveljavitve kar nekaj ovinkov, je bilo preteklih nekaj let zanjo zelo uspešnih. Leta 2010 je njena zbirka Ljubljana izšla ponovno v slovensko-angleški izdaji, leta 2012 je umetnica dobila Rožančevo nagrado za zbirko esejev Kaj je poetično ali Ura ilegale, leta 2014 je izšla njena peta pesniška zbirka Vrt, za katero je letos dobila Veronikino nagrado ... V zbirki objavljene pesmi so amalgam osebne izkušnje in duhovnih tradicij, iskanj, trenutnih doživetij, tudi narave, in subtilne misli. Več o svoji poeziji je Meta Kušar povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi pesmi Šoja in Težka resničnost. Vabljeni k poslušanju.
Znanstvena monografija Migracije in kriminaliteta, objavljena kot 24. knjiga v zbirki Migracije pri Založbi ZRC SAZU, ima zgovoren podnaslov: Pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Njen avtor dr. Aleš Bučar Ručman, docent na Fakulteti za varnostne vede, je v monografiji postavil razmerje med migracijami in kriminaliteto v širši družbeni kontekst, hkrati pa je naslovno temo analiziral tudi na terenu, v Velenju. Avtor je tako argumentirano problematiziral stereotipe, predvsem pa je nazorno predstavil strukturno nasilje, navzoče tudi v sodobni slovenski družbi. Več o monografiji pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z avtorjem monografije.
Boris Pahor je v svoji najnovejši knjigi Rdeči trikotniki opisal koncentracijska taborišča, v katerih je bil kot rdeči trikotnik, kot politični interniranec zaprt, pa tudi ostala koncentracijska taborišča, v katerih so trpeli in umirali politični zaporniki različnih prepričanj. Pogovor s Pahorjem o koncentracijskih taboriščih, pa tudi o spravi je v knjižnici Borisa Pahorja na Proseku pri Trstu posnel Marko Golja.
Dr.Dušan Plut je kot redni profesor na Oddelku za geografijo sistematično in kompleksno preučeval degradacijo okolja. Njegova znanstvena študija Sonaravni razvoj Slovenije - priložnosti in pasti je zagotovo knjiga za naš čas. V njej namreč avtor kritično analizira razvojni model neskončne rasti in kot njegovo alternativo ponuja sonaravni razvoj. Več o knjigi, problematiki, pa tudi o marsikateri aktualni temi, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne preslišite.
Po knjigah Marina Cvetajeva in Ujeti duh je Poskus sobe tretji slovenski knjižni izbor leposlovja Marine Cvetajeve. Velika ruska avtorica, ki za svojega življenja ni doživela pravega priznanja, danes pa je v domovini domala kultna pesnica, se nam tokrat predstavlja v prevodu Andreje Kalc, in sicer z besedili, ki so nastajala v začetku njenega pariškega obdobja. O knjigi Poskus sobe ter o Marini Cvetajevi bosta v pogovoru s Tino Kozin spregovorila prevajalka ter urednik Gašper Malej.
Pesnik, pisatelj, prevajalec, politik in esejist dr. Andrej Capuder je dobil Rožančevo nagrado za zbirko Povest o knjigah, objavljeno konec lanskega leta pri Slovenski matici. Žirija je o nagrajeni zbirki zapisala, “da sicer ni parafraza Rožančevega Romana o knjigah, a jo naseljuje podoben duh: duh tiste zavezanosti branju, ki se je tako zelo zbližalo z življenjem in občutenjem soljudi okoli sebe, da življenje, gledano z razgledne točke starosti, brez knjig ne bi moglo biti isto, kot je bilo v njihovi družbi.” Več o nagrajeni zbirki, ki je razdeljena na štiri del (Deček, Mladenič, Mož, Starec), in svojem odnosu do knjig, bo lavreat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo, morda pa bo prebral tudi kak odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite.
Pisateljica, esejistka in prevajalka Erica Johnson Debeljak je leta 2012 objavila svojo prvo kriminalko o inšpektorju Subanu z naslovom Antifa cona, letos pa ji je prav tako pri založbi Modrijan sledila Tovarna koles. V njej inšpektor Suban v prestolnici išče svojo hči, ki je nenadoma izginila. Njegov tokratni primer tako ni primer več, ampak je tudi priložnost za premislek o lastnem življenju. Prva pripovedna linija tako spremlja njegovo iskanje, druga pa predstavlja intimni svet pogrešanje. Zgolj žanrski obrazci so tako sugestivno dopolnjeni s psihološkim portretiranjem, roman pa se odlikuje tudi s pronicljivimi opisi glavnega mesta. Več o romanu bosta povedali avtorica romana Erica Johnson Debeljak in njegova prevajalka Maja Novak – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Na pragu poletja je dr. Dragan Petrovec v zbirki Dokumenta pri založbi Modrijan objavil knjigo Nasilje pod masko, zbirko esejev, v katerih predstavlja in analizira različne oblike nasilja, ki so – v narekovajih – sprejemljive najpogosteje zaradi tradicije, pa tudi iz drugih razlogov. Doktor Petrovec med drugim analizira primere medicinskega nasilja, tako primer prisilnega zdravljenja homoseksualnosti na Hrvaškem v 21. stoletju, pa psihiatrizacijo normalnosti in nasilje starejših študentov medicine nad mlajšimi v Oražnovem študentskem domu. Več o nasilju pod masko običajev, tradicije, iniciacijskih procesov in domnevno sprejemljivega bo doktor Petrovec povedal v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je, ob izzvenu poletja.
Ena izmed najbolj priljubljenih sodobnih ameriških avtoric, dobitnica številnih uglednih nagrad in priznanj – med drugim tudi eminentne Pulitzerjeve nagrade – Mary Oliver, je bila slovenskim bralcem do knjižnega izbora pesmi, ki je pod naslovom Zakaj se zbujam zgodaj, izšel nedavno, domala neznana. Poezijo te zelo samosvoje pesnice ustvarjalno poudarjeno navdihuje narava, tematsko pa se giblje med temnejšo introspekcijo, lucidnimi bivanjskimi uvidi in svetlejšimi besedili bivanjske pomiritve. Izbor pesmi je pripravila in prevedla Tanja Ahlin, ki bo avtorico in njeno poetiko predstavila v pogovoru s Tino Kozin.
Pesnik Jean-Joseph Rabearivelo se je rodil 4. marca 1903 v mestu Tanarive, v bodočem glavnem mestu vzhodnoafriške države Madagaskar (danes Antananarivo), umrl je 22. junija 1937 v rojstnem mestu. Pri trinajstih letih so ga zaradi mlačne vere izključili iz jezuitskega kolegija Saint Michel in takrat je poznal zgolj osnove francoščine. Toda v naslednjih letih se je sam izobraževal in tako pridobil zelo široko razgledanost. Domačega otoka sicer ni nikoli zapustil, je pa objavljal v francoskih in belgijskih revijah (med drugim si je dopisoval z Antonom Debeljakom, urednikom in prevajalcem antologije Moderna francoska poezija). Poezijo je pisal v rojstni malgaščini in francoščini; to je razvidno tudi iz njegove beležnice, kjer so zapisane pesmi v obeh jezikih. To velja tudi za zbirki Skorajsanje in Prevedeno iz noči, ki ju je za zbirko Nova lirika poslovenil Aleš Berger. Več o Rabearivelu bo povedal prevajalec v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi nekaj pesnikovih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Gregorja Grudna.
Pesnik, esejist, prevajalec in urednik Aleš Šteger je pred kratkim v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga objavil novo pesniško zbirko. Njen naslov je na prvi pogled paradoksalen: Nad nebom pod zemljo, toda tak naslov pripravlja bralko in bralca na bralsko dogodivščino. Šteger je namreč pretežen del pesmi napisal ob srečanju z drugačnimi svetovi in tujimi, tudi nerazumljivimi kraji. Tako je razsredinil svojo poezijo, hkrati pa izzval oziroma povabil bralka in bralca, da vztrajata in vstopita v nekoliko drugačne svetove. Več o zbirki nam bo povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi nekaj pesmi.
Kot 60. knjiga v zbirki Novi pristopi (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla znanstvena monografija Parzival še išče gral? Delo je napisal dr. Jani Virk. Čeprav gre za predelavo doktorata, je še kako vidno, da obravnavane teme Parsifala, grala, iskateljstva, srednjeveške kulture, sodobne proze in filma avtorja zelo zanimajo, verjetno že desetletja. Več o monografiji z dolgim podnaslovom Arhetipski motivi v Parzivalu Wolframa von Eschenbacha in njihova recepcija v novejši nemški književnosti ter v sodobni filmski produkciji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.
Boris Jovanović Kastel velja za najpomembnejšega črnogorskega pesnika, ki piše o Sredozemlju. Avtorski pečat njegovi pesniški govorici daje koherentnost motivike in podobja, ki se dosledno razraščata iz sredozemske zgodovine, kulture in mitologije. A ta poezija, ki na motivni ravni nenehno obuja preteklo, s tematiko razkriva, da je njen avtor luciden, brezkompromisen in senzibilen opazovalec našega tukaj in zdaj, z vsemi njegovimi moralno-etičnimi deviacijami. Knjigo Kosilo na čeri je v slovenščino prevedel Ivan Dobnik, ki bo o njej in o Borisu Jovanoviću Kastelu spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.
Kot 116. knjiga v zbirki Lambda je pri založbi Škuc izšla monografija z naslovom Grmade, parade in molk in s podnaslovom Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem. Monografijo je uredil pesnik, prevajalec, urednik in LGBT aktivist Brane Mozetič. V oddaji Izšlo je bo v pogovoru z Markom Goljo, posnetem 18. junija, urednik in tudi soavtor Brane Mozetič predstavil monografijo in tudi zgodovino gibanja LGBT na Slovenskem, slišali pa bomo tudi njegovo besedilo o Františku Čapu.
Etnomuzikologinja dr. Ana Hofman je v knjigi Glasba, politika, afekt (s podnaslovom Novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji), objavljeni v zbirki Kulturni spomin pri Založbi ZRC, iskala odgovor na vprašanja, ali je petje partizanskih pesmi danes oblika nostalgičnega eskapizma, skupinsko petje pa nekaj povsem preživelega, ali pa je lahko tudi tovrstna oblika družbenega delovanja kritična do neoliberalnega kapitalizma. Ta in druga vprašanja si avtorica zastavlja tudi ob Ženskem pevskem zboru Kombinat, v svoji študiji pa opozarja tudi na porast ženskih zborov v letih krize. Več o knjigi boste izvedeli v pogovoru Marka Golje z avtorico dr. Ano Hofman, prisluhnili pa boste tudi zboru Kombinat.
Fakulteta za državne in evropske študije in Evropska pravna fakulteta sta pred kratkim v zbirki Slovenija 1945– 2015 izdali knjigo z naslovom Ženska taborišča in s podnaslovom Ženska kazenska taborišča za prisilno delo v Sloveniji 1949–1950. Knjigo je uredil dr. Peter Jambrek, njeni soavtorji pa so (ob uredniku) še Alenka Puhar, dr. Jože Dežman in dr. Lovro Šturm. Več o zbirki, manj znani strani iz polpretekle zgodovine in knjigi bo dr. Jambrek povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Založba i2 je v dobrih dvajsetih letih med drugim izdala precej del in učbenikov s področja državljanske vzgoje, tako tudi zbornik Osnovni pojmi in dileme državljanske vzgoje. Zbornik je uredil raziskovalec na Pedagoškem inštitutu dr. Mitja Sardoč, kot avtorji pa so ob njem sodelovali še dr. Igor Bijuklič, dr. Miro Cerar, dr. Tomaž Deželan, dr. Srečo Dragoš, dr. Eva Klemenčič, dr. Zdenko Kodelja, dr. Mojca Pajnik, dr. Zoran Pavlović, dr. Darko Štrajn, dr. Ksenija Vidmar Horvat, dr. Peter Vodopivec in dr. Maja Zupančič. Več o zborniku nam bo povedal njegov urednik in soavtor dr. Sardoč v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 12. junija.
14. roman Dušana Merca, Življenje sintagmatov je obsežno delo s kompleksno tematiko, ki bi ga najlaže označili za antiutopijo, čeprav ni čisto značilen predstavnik tega literarnega žanra. Merc nas v njem popelje v časovno in krajevno nedoločeno, a zdi se, da ne tako daljno prihodnost. V zahtevnem delu načenja vprašanja narave človeka, posameznikove identitete in integritete, razmerja med telesnim in duhovnim, pa tudi aktualna vprašanja zlorab znanosti in politične moči. Dušan Merc bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
V torek zvečer so podelili kresnika za najboljši roman lanskega leta. Ugledno nagrado je že tretjič dobil pisatelj, dramatik, prevajalec in jezikoslovec Andrej E. Skubic, in sicer za roman Samo pridi domov. Z romanom in z nagrado je avtor ponovno dokazal, da ne ponavlja uspešnih rešitev iz prejšnjih romanov, ampak da išče in najde zmerom nove postavitve. Tudi zato vabilo k poslušanju oddaje Izšlo je, premierno predvajane 9. oktobra 2014. S Skubicem se je pogovarjal Marko Golja.
Neveljaven email naslov