Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
885 epizod
885 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Na spletu preživljamo vse več časa. Pametne mobilne naprave nam omogočajo, da smo kjerkoli in kadarkoli v stiku s prijatelji, si delimo različne vsebine, gledamo posnetke na youtubu in drugih družbenih omrežjih, objavljamo slike in svoje videoposnetke. To komunikacijsko orodje pa nekateri uporabljalo tudi zato, da razširjajo sovražne in žaljive vsebine ter izvajajo nasilje. Najmanj 30 odstotkov otrok in mladostnikov je že izkusilo spletno nasilje. Ali je spletnega nasilja vse več, kdo so najpogostejše žrtve, ali je splet povzročil porast medvrstniškega nasilja ali pa se je to le preselilo na splet? To so le nekatera vprašanja, na katera bomo odgovorili v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Špela Reš - Logout, Ajda Petek - safe.si in Toni Klančnik – kriminalistična policija. foto: flickr/Wen Tong Neo
Vrane živijo povsod kjer živijo ljudje, a kljub temu vemo o njih le malo. Navadno se pritožujemo nad njihovim glasnim oglašanjem, napadi v času, ko imajo mladiče ali kadar onečedijo prostor pod sabo. V preteklosti so jih preganjali in odstranjevali na različne krute načine, od zastrupljanja jajc do uporabe eksplozivov. Leta 2016 se zdijo taki pristopi še kako etično sporni, a njihova populacija narašča. Kako torej sobivati s pticami, ki so ene izmed najinteligentnejših živali na svetu, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Evropsko unijo je navdihnila ideja Jeana Monneta, da bi po drugi svetovni vojni zagotovili trajni mir in razcvet na stari celini. To naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko povezovati sprva šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko. Prerasla je v Evropsko unijo, doživela svoj vzpon, v zadnjem desetletju pa se krize kar vrstijo. Zgodovinski referendum Velike Britanije o izhodu iz evropske družine je tokratno izhodišče za Intelekto, v kateri se bomo spomnili začetkov integracije, govorili o njenih največjih problemih in se zazrli v njeno negotovo prihodnost. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede in politolog, ki predava na Univerzi Južne Danske dr. Igor Guardiancich. Foto: Flickr/Derek Bridges
Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.
V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. »Poznamo dve vrsti držav,« pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. » Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije.« Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije. O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, bodo v oddaji Intelekta govorili Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lukas Benc/ Flickr, cc
Podatki so nova nafta, algoritmi pa črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? V Intelekti preverja Urška Henigman. Gostje: Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede Univerze v LJubljani in dr. Uroš Godnov s Fakultete za management Univerze na primorskem.
Živimo v družbi z močno ideologijo družine. Ta predpostavlja, da bomo svoje življenje zastavili po fazah in da je ena od teh faz življenje v heteroseksualni jedrni družini. Takšnemu življenju se pripisuje večvrednost, v širši javnosti pa še vedno pogosto slišimo ukoreninjeno krilatico, da je družina osnovna celica družbe. Pa je res? Vse več ljudi izbira drugačne življenske stile; veča se število izvenzakonskih partnerstev,enostarševskih družin,samskih. Slednja družbena skupina je aktualna tema, ki zapolnjuje medijske vsebine, v naši družbi pa je obravnavana predvsem kot problem. Samski imajo drugačen, velikokrat obroben položaj, nanje pa so še vedno nalepljeni stereotipi in predsodki. O samskih in o še vedno močno prisotni ideologiji družine bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Sogovornika bosta sociolog dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, avtor obsežne pionirske raziskave o samskih in sociologinja dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: www.flaticon.com
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Nuclear Regulatory Commission/Flickr
Vključevanje priseljencev v slovenske vrtce in šole ni nič novega, v zadnjem letu pa so se okoliščine zaradi begunskega vala vseeno nekoliko spremenile. Zato se bomo v Intelekti vprašali, kako poteka vključevanje priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem, kako uspešni smo in pred katerimi izzivi so se znašli šolniki in odločevalci, ko na šole prihajajo učenci iz zelo drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja. S številnimi sogovorniki, ki so se v začetku maja udeležili tudi posveta na to temo (pripravila sta ga Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pa bomo govorili tudi o pozitivnih izkušnjah in praksah, s katerimi številne šole po Sloveniji v svoje okolje že vključujejo učence, katerih materni jezik ni slovenščina.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje. Zakaj že iskra jeze lahko zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet? V oddaji Intelekta bodo pogled s perspektive psihologije, sociologije in filozofije prispevali: Eva Boštjančič, Milan Hosta, Darja Kobal Grum, Bojan Musil, Marko Polič in Mirjana Ule. O jezi in agresiji je z njimi govoril Iztok Konc. Foto: claudio_r/ Flickr, cc
Konec minulega meseca so Združeni narodi na posebni konvenciji razpravljali o prihodnosti reševanja problematike drog. Čeprav države letno namenijo 100 milijard dolarjev v boju proti drogam, njihova uporaba narašča, trgovina z drogami presega 320 milijard letno, v Združenih državah Amerike je več kot milijon in pol zapornikov, ki so za zapahi pristali zaradi uživanja drog, nekatere države uživalce in preprodajalce za kazen usmrtijo. Kakšne naj bodo rešitve, ali je globalni boj proti drogam sploh mogoč? Kako zmanjšati negativne posledice drog? Zakaj na legalizacijo kot družba še nismo pripravljeni in kako razmišljati o alkoholu, drogi krščanskega Zahoda? Gostje Simona Šabić iz Drogart, Milan Krek iz NIJZ, Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije. foto: flickr/tanjila ahmed
Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Rota das Estrelas/Flickr
Če pogledamo planet Zemljo iz vesolja, so poleg oblakov in oceanov najbolj opazna značilnost planeta povsod prisotne sledi človeških bitij. V zadnjih stoletjih smo površje temeljito spremenili in prilagodili svojim potrebam. Kakšen pa bo pogled na ta isti planet čez sto let? Ljudi naj bi bilo še nekaj milijard več. Ali pa tudi ne. Kadarkoli se neka vrsta zaradi ugodnih razmer namnoži bolj, kot to dolgoročno prenese ekosistem, ki jo podpira, pride prej ali slej do zloma v prehranski verigi in populacija v sorazmerno kratkem času doživi kolaps. V naravnem svetu ni to nič nenavadnega. Znano pa je tudi iz človeške zgodovine. Tako so izginile že številne civilizacije v preteklosti in ista usoda nas lahko doleti tudi danes. Le da so razsežnosti potencialnega zloma današnje globalne civilizacije neprimerljive s preteklimi izkušnjami. Kakšna je napoved, preverjamo v tokratnni Intelekti. Foto: Jeffrey Pioquinto/Flickr
Jaz, jaz, jaz in samo jaz! Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Zgleda, da so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara. Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! V oddaji Intelekta bodo Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel razkrili, kaj se skriva za bleščečo fasado patoloških narcisov. In koliko narcisa se skriva v vsakemu od nas? Prisluhnite Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Danny Perez Photography/ Flickr, cc
Če so bili roboti še včeraj omejeni na proizvodne hale velikih podjetij, sicer pa smo jih bolje poznali predvsem zaradi najrazličnejših domiselnih idej žanra znanstvene fantastike, pa roboti prav v tem trenutku osvajajo nova področja. Vse bolje se znajdejo v prostoru, vse bolje se premikajo in vse bolje se učijo. Seveda pa vse večja prisotnost robotov v našem življenju odpira številna nova vprašanja, tudi takšna, ki si jih danes morda niti ne znamo zastaviti. Kako avtonomno se bodo roboti pravzaprav znali oziroma smeli odločati? Kakšen odnos se bo vzpostavil med človekom in roboti, ko bodo slednji vse bolj prisotni v družbi in ko se bodo ljudje zaradi zdravstvenih razlogov ali starosti vse bolj zanašali na svoje robotske pomočnike oziroma robotske »podaljške« svojega telesa. Kakšen bo pravzaprav ta svet, ki nas čaka niti ne več za vogalom, ampak kar tu in zdaj? V čigavo korist bodo roboti delali in kdo bo žel ugodnosti tega novega sveta? Foto: toyloverz/wikipedia
»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okoli ušes, pa sem čisto normalen«, je stavek, ki ga še vedno velikokrat slišimo v družbi. Je stavek, ki minimalizira, banalizira in upravičuje fizično nasilje v družini. Čeprav je bilo v zadnjih letih pomembno spoznanje, da gre pri nasilju v družini za kršitev človekovih pravic in da ne gre samo za telesno nasilje, ampak tudi za psihično, spolno in ekonomsko nasilje, se še vedno premalo zavedamo, da nasilje v družini ni nekaj, kar spada v zasebno sfero, zgolj zato ker se dogaja med štirimi stenami. Nasilje je širši družbeni in globalni problem pred katerim si vse prepogosto zatiskamo oči. V zadnjem času smo sicer priče bolj odločni politiki proti nasilju, proti diskriminaciji, proti sovražnemu govoru in proti praksam, ki preprečujejo enake možnosti ter kršijo človekove pravice. Hkrati pa živimo v času, ko je nasilja vse več. Statistika je nedvoumna. Vsaka peta ženska je žrtev nasilnega odnosa in vsak četrti otrok v Sloveniji je žrtev nasilja v družini. Ob tem ne smemo pozabiti, da so to zgolj uradni podatki in da večina primerov ni nikoli prijavljenih. Kako prekiniti molk žrtev, kako preprečiti molk in indiferenco družbe? Kako doseči ničelno toleranco do nasilja? Kako doseči, da bo zatekanje k nasilju postalo nekaj popolnoma nepredstavljivega?Zakonodaja s predvidenimi spremembami, ki jih prinaša novela zakona o preprečevanju nasilja v družini gre v pravo smer, vprašanje pa je v kolikšni meri bo uspešna njena implementacija v praksi. Se bodo res morale zamenjati generacije? O vsem tem smo spregovorili v tokratni Intelekti s sogovornicami dr. Jasno Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani, Darjo Groznik predsednico Zveze prijateljev mladine Slovenije, Majo Plaz predsednico društva SOS telefon in Katjo Zabukovec Kerin predsednico Društva za nenasilno komunikacijo. Foto: Alexas_Fotos / CC0
Nekdaj je veljala za »kranjsko živalsko čudo« in »zmajevega mladiča«, leta 1768 so jo znanstveno opisali kot Proteus Anguinus, svet pa je po zaslugi dunajskega zdravnika navdušila po letu 1800. Od takrat je bila pogosto predmet znanstvenih opazovanj in različnih raziskav. Prepoznali so njeno izjemnost z zoološkega in evolucijskega vidika. Njeno življenje v podzemnem svetu pa veliki meri ostaja skrivnostno in nepojasnjeno. V zadnjem času je pozornost javnosti usmerjena v Postojnsko jamo, kjer upajo, da se bodo prvič razveselili naraščaja človeške ribice, ob tem pa se zdi, da vprašanja ogroženosti tega karizmatičnega jamskega endemita in njegovega kraškega habitata puščamo vnemar. O tem v tokratni Intelekti, v katero je Barbara B. Drnovšek povabila prof. dr. Lilijano Bizjak Mali, Primoža Gnezdo, Gregorja Aljančiča, Valerijo Zakšek in dr. Janeza Mulca. Foto: San Shoot/Flickr
Ob begunski krizi se v javnosti odvija burna razprava o vlogi islama v Evropi. Ob tem narašča strah pred islamizacijo zahoda – strah, ki se je po silvestrskih napadih na ženske v Koelnu in drugje v Nemčiji še povečal. Zdi se, da je ravno odnos do žensk tisti, ki vzbuja nelagodje in spraševanje o domnevnem trku dveh kultur. Kakšen pa je v resnici položaj žensk v islamu in kakšen je v resnici položaj žensk v Evropi? V čem se razlikujeta? V kolikšni meri našim prepričanjem vladajo stereotipi o islamu in strah pred drugačnim? Zakaj menimo, da je zakrivanje ženskih teles v islamu znak nadzora in terorja nad njimi, zakaj nas moti zakritost, razgaljenost in izpostavljenost ženskih teles v zahodni kulturi pa se nam zdi nekaj povsem samoumevnega? O vsem tem se bomo pogovarjali s sogovornicami: Failo Pašić Bišić dolgoletno zagovornica deprivilegiranih, aktivistko, humanitarno delavko in vodjo društva Up Jesenice, dr. Veronika Bajt iz Mirovnega inštituta, sociologinjo, raziskovalko rasizma in nacionalizmov, dr. Ano Frank raziskovalko religijskih diskurzov znotraj enakosti spolov in diskriminacije in dr. religiologije Marjano Harcet. Foto: Asim Bharwani/Flickr, CC
Peticija za vpis pravice do vode v ustavo, ki je zakrožila po spletu, je v le mesecu dni zbrala že več kot 44.000 podpisov. Dostop do vode bi morali po prepričanju številnih – tako strokovnjakov kot navadnih državljanov – mnogo bolje zaščititi, kot je sedaj. V vse bolj žejnem svetu, ki mu bo iz leta v leto bolj primanjkovalo najosnovnejše substance življenja, se morda že kmalu ne bomo mogli zanašati na to, da je načeloma pri nas in v Evropski uniji situacija glede dostopa do vode in zaščite vodnih virov neprimerno boljša kot v Združenih državah Amerike ali v tretjem svetu. Voda bo brez dvoma ključna surovina 21. stoletja in brez njene učinkovite zaščite nam v prihodnosti ne bo veliko koristilo, da je Slovenija z vodo bogata. Nevarnostim tihe privatizacije vode se bomo posvetili v tokratni Intelekti. Foto: Denis Bocquet/Flickr, CC
Samovozeči povezani avtomobili bodo popolni vozniki. Ljudje bomo kot potniki popolnoma varni, prometne nesreče bodo preteklost. Pametna vozila bodo namreč ves čas držala primerno varnostno razdaljo, vozila po sredini voznega pasu, pravočasno zavirala v vseh pogojih na cesti, ne bodo se utrudila, ne bodo vozila pod vplivom alkohola. Zaradi povezanosti v omrežje bodo takoj zaznala vozilo na nujni vožnji in se mu umaknila. Še več, spremljala bodo telesne funkcije svojih potnikov in v primeru kritičnega stanja kar sama odpeljala na urgenco, pred tem pa obvestila zdravnike. To so obljube velikanov avtomobilske industrije in ITK tehnologije. Kje pa so ovire za uresničitev takšnega scenarija, ali jih bodo lahko odpravili? Bo vozilo končno postalo avto – mobil? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje urbanist dr. Aljaž Plevnik, antropolog dr. Dan Podjed in elektrotehnika dr. Jaka Sodnik in dr. Luka Mali. Foto: wikimedia, Michael Shick
Neveljaven email naslov