Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja
Včasih pri nekaterih poimenovanjih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Že pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
Zanimiva zgodba je povezana z znamko Teflon. Ime je hitro postalo sinonim za ponve, prevlečene s črno snovjo, na katero se nič ne prime. Pri nas je celo nastal pridevnik. Primer rabe? Pred petnajstimi leti smo govorili o teflonskih politikih, torej takih, ki se jih nič ne prime. Da pa se je beseda prijela, ni bilo všeč vsem.
"Teflon je bil tudi prva znamka, ki so jo lastniki začeli spremljati, ko lastnikom ni bilo všeč, da se uporablja v generični rabi in so pritisnili na vse, ki izdelujemo jezikovne priročnike, da želijo nepotvorjeno, da je omenjeno, da gre za zaščiteno znamko. Obljubiti smo morali, da bomo v slovarskih delih, pod grožnjo sodbe, take znamke zapisovali samo z veliko začetnico. V ozadju je zakon o industrijski lastnini, ki določa, da mora lastnik skrbeti, da je ta znamka ustrezno rabljena."
- jezikoslovka dr. Helena Dobrovoljc
Odzivi na družabnih omrežjih:
#jezikanje Nekoc sem srečal čisto prave Nike adidaske. #srbija pic.twitter.com/kGXf3XtKkn
— Zup (@zup000) January 26, 2018
Jogi, recimo.
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) January 26, 2018
@Val202 #jezikanje Kaj pa adidaske? So postale sinonim za športne copate.
— Jana (@janaslo) January 26, 2018
Subrina
— Coinlady (@Coinlady33) January 26, 2018
Želetka :)
— Matija Macun (@MacunM) January 26, 2018
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja
Včasih pri nekaterih poimenovanjih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Že pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
Zanimiva zgodba je povezana z znamko Teflon. Ime je hitro postalo sinonim za ponve, prevlečene s črno snovjo, na katero se nič ne prime. Pri nas je celo nastal pridevnik. Primer rabe? Pred petnajstimi leti smo govorili o teflonskih politikih, torej takih, ki se jih nič ne prime. Da pa se je beseda prijela, ni bilo všeč vsem.
"Teflon je bil tudi prva znamka, ki so jo lastniki začeli spremljati, ko lastnikom ni bilo všeč, da se uporablja v generični rabi in so pritisnili na vse, ki izdelujemo jezikovne priročnike, da želijo nepotvorjeno, da je omenjeno, da gre za zaščiteno znamko. Obljubiti smo morali, da bomo v slovarskih delih, pod grožnjo sodbe, take znamke zapisovali samo z veliko začetnico. V ozadju je zakon o industrijski lastnini, ki določa, da mora lastnik skrbeti, da je ta znamka ustrezno rabljena."
- jezikoslovka dr. Helena Dobrovoljc
Odzivi na družabnih omrežjih:
#jezikanje Nekoc sem srečal čisto prave Nike adidaske. #srbija pic.twitter.com/kGXf3XtKkn
— Zup (@zup000) January 26, 2018
Jogi, recimo.
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) January 26, 2018
@Val202 #jezikanje Kaj pa adidaske? So postale sinonim za športne copate.
— Jana (@janaslo) January 26, 2018
Subrina
— Coinlady (@Coinlady33) January 26, 2018
Želetka :)
— Matija Macun (@MacunM) January 26, 2018
V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.
Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.
Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.
Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.
Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.
Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”
Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.
Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.
Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.
Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.
Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.
Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
V Jezikanju smo se lotili socio-lingvistične tematike, povezane s tujimi jeziki. V slovenščini o slovenščini za otroke priseljencev in beguncev. Na osnovni šoli Livada jih poučuje Ksenija Žižek. Pravi, da se najprej lotijo književnosti, šele nato pride na vrsto slovenska slovnica.
Prvič v zgodovini oddaje jezikamo v tujem jeziku. A ker nismo želeli biti pristranski, smo izbrali nevtralni jezik, ki je tako tuj kot domač vsem.
Za zapletanje jezika ni treba daleč. Že v Evropi, kjer imamo vse države in njihove prebivalce relativno dobro usidrane v ušesih, se da zaplesti. A veste, kako se reče prebivalcu Kosova, Andore, Malte, Walesa in Gibraltarja?
Neveljaven email naslov