Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.

Z dr. Sašo Novak analiziramo znanstveni jezik. Pravi, da se je morala vsega, česar se je naučila v šoli, odvaditi. "Pridevnikov ne uporabljamo! Znanstveni jezik je štirioglat, pust in eksakten."

Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. "Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, poleg potrebuješ slovarček," dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.

"Ko prevajamo strokovni jezik v poljudnega, se drugače izražamo in zato izgubimo precej vsebine. V strokovnem članku uporabljamo jezik, ki je eksakten in podroben, saj moramo natančno opisati svoje dosežke na nekem področju. Če pa to zadevo opisujemo za časopis, jo oskubimo podrobnosti."

Znanstveniki ne zapletajo nalašč, preprosto uporabljajo jezik, ki je njim najbolj domač in razumljiv. To so pogosto kratice ali angleški izrazi. "S tem, ko uporabljamo kratice in angleške izraze, pridobimo hitrost in enostavnost pogovora."