Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.
"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19."
Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19.
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.
"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19."
Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19.
Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.
Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”
Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.
Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.
Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!
Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …
Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.
Neveljaven email naslov