Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čas, v katerem živimo, je oksimoron!

27.11.2020

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen

Teja Završnik, lektorica in prevajalka pri prevajalski agenciji Leemeta, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se povsem izključujeta med seboj. Tak primer je molče odgovoriti. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je pošteni politik ali lahek porod. Jezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal.

"Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes."

Mladinski pisatelj Žiga X Gombač pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. "Pri pisanju za otroke, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati."

"Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"


Jezikanje

302 epizod


Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Čas, v katerem živimo, je oksimoron!

27.11.2020

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen

Teja Završnik, lektorica in prevajalka pri prevajalski agenciji Leemeta, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se povsem izključujeta med seboj. Tak primer je molče odgovoriti. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je pošteni politik ali lahek porod. Jezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal.

"Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes."

Mladinski pisatelj Žiga X Gombač pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. "Pri pisanju za otroke, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati."

"Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"


07.01.2022

Onomatopoija?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.


17.12.2021

Raven javnega diskurza v Sloveniji

"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.


10.12.2021

Korejščina je pri nas vse bolj priljubljena tudi zaradi k-popa

S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi


03.12.2021

Govorjenje 'na fanta': ko sem rodil

V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'


26.11.2021

Cenzura in samocenzura

Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?


19.11.2021

Vulgarizmi: butelj, voluhar, presstitutka, p**** ...

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."


12.11.2021

Živjo! Motimo? Imate minutko? Hvala za vaš čas. Pa brez zamere!

Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo


05.11.2021

Veliki slovensko-madžarski slovar

Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov


22.10.2021

V novih pergicah na morčka na kavico in tortico

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico


15.10.2021

Razvojno-jezikovna motnja

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.


08.10.2021

Sanskrt pozna tudi petdesetčlenske zloženke

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!


01.10.2021

Zaradi globokih glasov tečajnike arabščine včasih boli grlo

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo


24.09.2021

Ričota, jogalates, drečka, kočerja, burkini

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed


17.09.2021

Vsaka jed ima svoje sestavine, to velja tudi za stavek

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.


03.09.2021

Adamova ali Evina obleka pomeni ... Da si nag!

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!


27.08.2021

Donkihotski boj je ... Boj brez možnosti uspeha?

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!


20.08.2021

Čakajoč Godota ... Pomeni čakati na upanje?

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!


13.08.2021

Abraham ... Ima sedem sinov!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...


23.07.2021

Od Poncija do Pilata ... Je zelo daleč!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah


16.07.2021

Metuzalem je ... Nekdo, ki prinaša nesrečo?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah


Stran 6 od 16
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov