Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo oživitev. Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo," razlaga priznani jezikoslovec dr. Ghil‘ad Zuckermann. Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili.
"Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."
Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.
"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo oživitev. Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo," razlaga priznani jezikoslovec dr. Ghil‘ad Zuckermann. Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili.
"Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika."
Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi.
"Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
Neveljaven email naslov