Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
Eva Vučkovič je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni.
"Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika."
Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič.
"Podobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali."
Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
Eva Vučkovič je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni.
"Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika."
Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič.
"Podobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali."
Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.
"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."
Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.
Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.
Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.
Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.
Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …
Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.
Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.
Neveljaven email naslov