Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko so se po koncu prve svetovne vojne na zemljevid bližnjega vzhoda vrisovale državne meje, ki prav zdaj spet izginjajo v spopadih, ki divjajo po Iraku in Siriji, je imela pri njihovem nastanku izredno veliko vlogo Angležinja Gertrude Bell. Pogosto jo primerjajo z Lawrencem Arabskim, le da je Gertrude Bell danes manj znana, njena vloga v zgodovini pa je bila mnogo pomembnejša. Bila je prva ženska v britanski vojaški obveščevalni službi, lastnoročno je narisala južne meje Iraka, ustanovila je bagdadski arheološki muzej in si pridobila tako velik ugled med lokalnimi voditelji, da so ji pred muzejem celo postavili spomenik.
Foto: Wikipedia
Gertrude Bell je danes precej neznano ime, toda v zgodovini in geografiji bližnjega in daljnega vzhoda je pustila precejšen pečat. Ko so se po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanjega turškega imperija risale nove meje med državami, je marsikatera nastala prav zaradi Gertrude Bell in njenega poznavanja tega območja, sama pa je lastnoročno zarisala južno mejo Iraka.
Gertrude Margaret Lowthian Bell se je rodila 14. julija 1868 v družini vplivnih angleških industrialcev. Šolala se je na Oxfordu kot ena prvih žensk in študij moderne zgodovine zaključila z odliko. Izredno veliko je potovala, dvakrat je potovala okoli sveta, predvsem pa je res intenzivno prepotovala arabske dežele, v katere se je zaljubila. Odlično se je naučila tako arabščine kot farsija, kar ji je omogočalo odlično komunikacijo z lokalnim prebivalstvom in kaj kmalu si je tudi pridobila izjemen ugled med lokalnimi veljaki.
Zbudila pa je pozornost tudi britanskih oblasti. Zaradi njenega izrednega poznavanja arabskih dežel jo je kot sploh prvo žensko zaposlila britanska obveščevalna služba in tako je Gertrude Bell prišla na položaj, kjer je dejansko lahko oblikovala meje bodočih držav. Tako je bila je tudi edina ženska, ki je aktivno sodelovala na kairski konferenci leta 1921.
Predvsem je bila odločilna njena vloga pri nastanku Iraka. Novi državi je dala ime, prej so to območje imenovali Mezopotamija, ter prepričala nadrejene, da je Irak postal monarhija z lokalnim vladarjem.
Kot velika ljubiteljica zgodovine, se je Gertrude Bell posvečala tudi arheologiji. Financirala je vrsto arheoloških izkopavanj in ustanovila Bagdadski arheološki muzej, ki kot Iraški muzej obstaja še danes.
449 epizod
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko so se po koncu prve svetovne vojne na zemljevid bližnjega vzhoda vrisovale državne meje, ki prav zdaj spet izginjajo v spopadih, ki divjajo po Iraku in Siriji, je imela pri njihovem nastanku izredno veliko vlogo Angležinja Gertrude Bell. Pogosto jo primerjajo z Lawrencem Arabskim, le da je Gertrude Bell danes manj znana, njena vloga v zgodovini pa je bila mnogo pomembnejša. Bila je prva ženska v britanski vojaški obveščevalni službi, lastnoročno je narisala južne meje Iraka, ustanovila je bagdadski arheološki muzej in si pridobila tako velik ugled med lokalnimi voditelji, da so ji pred muzejem celo postavili spomenik.
Foto: Wikipedia
Gertrude Bell je danes precej neznano ime, toda v zgodovini in geografiji bližnjega in daljnega vzhoda je pustila precejšen pečat. Ko so se po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanjega turškega imperija risale nove meje med državami, je marsikatera nastala prav zaradi Gertrude Bell in njenega poznavanja tega območja, sama pa je lastnoročno zarisala južno mejo Iraka.
Gertrude Margaret Lowthian Bell se je rodila 14. julija 1868 v družini vplivnih angleških industrialcev. Šolala se je na Oxfordu kot ena prvih žensk in študij moderne zgodovine zaključila z odliko. Izredno veliko je potovala, dvakrat je potovala okoli sveta, predvsem pa je res intenzivno prepotovala arabske dežele, v katere se je zaljubila. Odlično se je naučila tako arabščine kot farsija, kar ji je omogočalo odlično komunikacijo z lokalnim prebivalstvom in kaj kmalu si je tudi pridobila izjemen ugled med lokalnimi veljaki.
Zbudila pa je pozornost tudi britanskih oblasti. Zaradi njenega izrednega poznavanja arabskih dežel jo je kot sploh prvo žensko zaposlila britanska obveščevalna služba in tako je Gertrude Bell prišla na položaj, kjer je dejansko lahko oblikovala meje bodočih držav. Tako je bila je tudi edina ženska, ki je aktivno sodelovala na kairski konferenci leta 1921.
Predvsem je bila odločilna njena vloga pri nastanku Iraka. Novi državi je dala ime, prej so to območje imenovali Mezopotamija, ter prepričala nadrejene, da je Irak postal monarhija z lokalnim vladarjem.
Kot velika ljubiteljica zgodovine, se je Gertrude Bell posvečala tudi arheologiji. Financirala je vrsto arheoloških izkopavanj in ustanovila Bagdadski arheološki muzej, ki kot Iraški muzej obstaja še danes.
Arthur Rimbaud, ki se je rodil konec oktobra 1854, upravičeno velja za porednega dečka francoske poezije. Njegova biografija se celo danes zdi malce škandalozna, njegovo neurejeno, klateško in bohemsko življenje pa še vedno buri domišljijo vseh tistih mladeničev in mladenk, ki sanjajo, da bi radikalno prelomili z navadami in običaji svojega okolja. Pa vendar je vse to le majhnega pomena v primerjavi z revolucijo, ki jo je Rimbaud še kot najstnik izpeljal v poeziji in s svojim delom daljnovidno napovedal, kam se bo zahodno pesništvo usmerilo v dvajsetem stoletju. Tisti kratek čas, ko je med letoma 1870 in 1874 pisal, tako lahko mirno označimo za eno najpomembnejših obdobij v razvoju zahodne poezije. Zakaj se moč Rimbaudeve poezije s časom prav nič ne manjša, pa preverjamo v tokratnih Junakih našega časa, ki jih pripravlja Goran Dekleva. Gost pred mikrofonom bo pesnik in prevajalec Brane Mozetič.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Pesnik, pisatelj, urednik in literarni kritik iz prve polovice 19-ega stoletja je močno zaznamoval žanr kriminalke in znanstvene fantastike, s svojo poezijo je močno vplival na francostke simboliste. Življenje in delo Edgarja Allana Poeja v oddaji Junaki našega časa predstavlja Urška Henigman.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Neveljaven email naslov