Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, oddajo pripravljata Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, sta oddajo pripravila Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek.
449 epizod
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, oddajo pripravljata Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, sta oddajo pripravila Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek.
Govoril je francosko, nemško, špansko, italijansko in rusko. Ko je prvi človek stopil na Luno, je bil med svetovalci Ameriške vesoljske agencije NASA. Raziskoval je črne luknje in preučeval spreminjanje zvezd. Za raziskovalno delo s področja kvantne elektronike je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado. Charles Townes, izjemni ameriški fizik in izumitelj, je namreč s svojimi eksperimenti pomembno prispeval k razvoju laserskih naprav. O njegovem življenju in delu ter o osupljivih možnostih, ki jih omogoča laserska tehnologija, bosta govorila prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko ter prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Pravili so mu l'enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil. Foto: alexandermcqueen.com
Marko Turk, živel je v letih od 1920 do 1999, je bil konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Zelo zgodaj – leta 1965 je prejel tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber v Muzeju za arhitekturo in oblikovanja ga bo Barbara Belehar Drnovšek predstavila tudi v Junakih našega časa. foto: MAO/Gragan Arrigler
Podobe trupel z zevajočimi očmi in odprtimi usti iz cikla Nismo poslednji Zorana Mušiča ostajajo neizbrisen opomin na razčlovečenje in vojne grozote v likovnem jeziku. Mušič velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih slikarjev, ki je zaznamoval tudi svetovno zgodovino likovne umetnosti. Rodil se je februarja 1909 v Bukovici pri Volčji Dragi, od njegove smrti mineva 10 let. Razpet je bil med Slovenijo, Benetke in Pariz. Ena od njegovih značilnosti je vračanje k nekaterim motivom, kot so dalmatinska in kraška pokrajina, beneške vedute in konjički. Njegov obsežni opus vključuje najrazličnejše žanre: tihožitja, avtoportrete, krajine in pejsaže. Mušičeva dela so na ogled v pomembnejših svetovnih galerijah: v Centru Georges Pompidou v Parizu, Tate Modern v Londonu in dunajski Albertini, pa tudi v zbirkah Narodne in Moderne galerije in Muzeja novejše zgodovine. V gradu Dobrovo je stalna zbirka njegovih grafičnih del. Bil je Prešernov in Jakopičev nagrajenec in nosilec francoskega naziva vitez legije časti. Oddajo Junaki našega časa o Zoranu Mušiču je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Zahvaljujoč Hollywoodu, vsi vemo, kdo je bil Oskar Schindler. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da Schindler še zdaleč ni bil edini, ki je med drugo svetovno vojno reševal Jude pred nacističnim iztrebljanjem. Yad Vashem, osrednja svetovna institucija, zadolžena za negovanje spomina na holokavst, že več kot pet desetletij dopolnjuje seznam pravičnih med narodi, kamor vpisujejo vse tiste, ki so zastavili svojo glavo, da bi nekdo drug lahko ušel gotovi smrti. Na tem seznamu je danes že več kot 24 tisoč ljudi iz 45 držav. Med njimi tudi sedem Slovenk in Slovencev. Na dan pred 70. obletnico osvoboditve Auschwitza smo se v oddaji Junaki našega časa poklonili prav spominu na slovenske Schindlerje. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. (na fotografiji: župnik Andrej Tumpej z beograjskimi otroki, ki jim je pomagal med vojno)
Dr. Edo Šlajmer je bil začetnik moderne kirurgije pri nas. V slovensko medicino je na prelomu v 20. stoletje uvedel nove kirurške tehnike, moderno asepso in anestezijo. Po njegovi zaslugi je Ljubljana dobila prvi rentgenski aparat. Ob 150-letnici rojstva dr. Šlajmerja so na Medicinski fakulteti v Ljubljani postavili razstavo o njegovem življenju in izjemnem prispevku k razvoju kirurgije. Avtorja razstave – prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in študent medicine Matej Goričar – nam bosta o njem pripovedovala v oddaji Junaki našega časa. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Fotografija je last Inštituta za zgodovino medicine MF Univerze v Ljubljani.
Velja za prvo predhodnico današnje patronažne medicinske sestre in socialne delavke na Slovenskem ter pedagoško delavko na področju strokovnega zdravstvenega šolstva. Angela Boškin je ena tistih posameznic, ki je svoje zasebno in poklicno življenje posvetila delu v zdravstveno-socialni službi v času med prvo in drugo svetovno vojno, ko poklica skrbstvene sestre pri nas sploh še niso poznali. S kakšnimi izzivi se je na svoji poklicni poti srečevala, lahko prisluhnete v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Splošna bolnišnica Jesenice
Švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin je pred 120. leti odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Po njem je dobila ime Yersinia pestis. To je bilo eno od velikih odkritij v mikrobiologiji. Yersin, ki se je rodil leta 1863 v Švici pa ni bil le predan medicini, bil je tudi mornar, raziskovalec, kartograf, kralj kavčuka in proizvajalec kinina. Umrl je 1943 na ozemlju današnjega Vietnama, kjer je tudi pokopan. Bil je eden izmed genialnih znanstvenikov, na katerega pa smo žal kar malo pozabili, ugotavljata v Junakih našega časa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslav Petrovec in avtorica oddaje Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons
»Bila je kritična. Všeč mi je, da je svoje mnenje izrazila preko svojih del, svoje umetnosti. Bila pa je tudi anarhistka in feministka,« pravi Riitta Fagerholm Mošić o pisateljici, slikarki in ilustratorki Tovi [izg. Tuvi] Jansson. Čeprav je njena umetniška zapuščina bogata in raznolika, pa je Tove Jansson zaslovela z zgodbami o Muminih. Ti beli troli navdušujejo in razveseljujejo otroke in odrasle po vsem svetu. Tove Jansson je junakinja našega časa. O njenem življenju in delu bosta pripovedovali v Sloveniji živeča Finka Riitta Fagerholm Mošić in prevajalka dr. Nada Grošelj. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons/ Hans Gedda
Alice Schalek je bila prva avstrijska vojna dopisnica in edina ženska v avstro-ogrskem imperiju, ki je bila del vojnoinformacijske pisarne Kriegspressequartier med prvo svetovno vojno. Njeni članki in javna predavanja o življenju na bojni črti so bili priljubljeni in kontroverzni hkrati, njen unikatni slog in strastna osebna vpletenost v delopa sta ji prislužila tako pohvalo kot kritiko. Poleg tega je bila Alice Schalek – letos je minilo 140 let od njenega rojstva – uspešna fotoreporterka in dunajska pisateljica; na prizorišče, ki mu vladajo moški, je sprva stopila z moškim psevdonimom. Vabljeni k poslušanju oddaje Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
V Junakih našega časa se bomo tokrat spomnili vodilnega slovenskega humorista, igralca in pisatelja Frana Milčinskega Ježka, ki je s svojim bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Rodil se je decembra pred sto leti. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Vrsto let je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, saj jo je spremljal vse od njenih začetkov. RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje po njem imenovane nagrade za izvirne dosežke v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti v žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Oddajo Junaki našega časa – Pavle Jakopič, ki je Ježka tudi osebno poznal in z njim sodeloval, začenja z gongom, kot je bila to navada v 60-ih letih prejšnjega stoletja pred radijskimi igrami in literarnimi večeri.
V učbeniku, ki ga je napisal današnji sogovornik v oddaji Junaki našega časa – psiholog prof. dr. Janek Musek - piše, da so očetje moderne znanstvene psihologije Wilhelm Wundt, William James, Ivan Pavlov in Sigmund Freud. Pri nas pa je k uveljavitvi psihologije kot samostojne znanosti in stroke veliko prispeval prof. dr. Mihajlo Rostohar, ki je Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovil leta 1950. Njegovo življenje in delo bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Ime rabina Israela ben Petachia Isserleina na Slovenskem najbrž ne pomeni kaj dosti, čeprav se je mož ob koncu 14. stoletja rodil v Mariboru, kjer je potem tudi dolga leta vodil daleč naokoli slovečo versko akademijo, ješivo. Čisto drugače je seveda v Izraelu, saj tradicija Isserleina uvršča med največje učenjake – slovi namreč kot eden najpomembnejših preučevalcev Talmuda in poznavalcev judovskega prava. S čim se je ta Mariborčan zapisal v dolgo in bogato tradicijo judovske religiozne misli, preverjamo v tokratnih Junakih našega časa. Odgovor nam je pomagal iskati naš gost pred mikrofonom, zgodovinar, sociolog in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma na Slovenskem, doktor Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Bila je glavna pobudnica ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljica prepisovanja knjih iz črnega tista v Braillov točkopis. Minka Skaberne, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaključila študij na ljubljanskem učiteljišču, je bila aktivna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za z njeno pomočjo ustanovljen Dom slepih v Škofji Loki. V oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte žensko, čigar življenjska pot jo je peljala v dosmrtno skrb in pomoč slepim. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana
Znan je predvsem po bliskovitih napadih, za katere je šahovski velemojster Gari Kasparov dejal, da so prišli "nenapovedano in kot strela z jasnega". Aleksander Aleksandrovič Alje´hin, rojen 31. oktobra leta 1892 v Moskvi, je v zakladnico šahovske umetnosti prispeval ogromno. Četrtega svetovnega šahovskega prvaka, ki je šahovsko krono nosil dvakrat, je zaznamovalo dramatično življenje, med drugim je preživel dve svetovni vojni. Usoda ga je nazadnje popeljala še v Španijo in na Portugalsko, kjer je - za šahovnico - 24. marca leta 1946 tudi umrl. V tokratni oddaji Junaki našega časa se je Nadia Petauer pogovarjala z Janezom Stupico, šahovskim mojstrom in avtorjem knjige »Aljehin, šahovski umetnik« ter z Darjo Kapš, prvo slovensko šahovsko velemojstrico. Vabimo vas k spoznavanju kraljevske igre skozi doživetja šahovskega velemojstra Aleksandra Aleksandroviča Alje´hina.
Če smo Slovenci ponosni na Paulo Jesih, Miro Marko Debelak, Marijo Štremfelj, Marijo Frantar in druge vrhunske alpinistke zlatih let alpinizma, so vsekakor lahko tudi Poljaki na svojo najboljšo plezalko tega obdobja: Wando Rutkiewicz. Wanda je v kontekstu časa, v katerem je živela, dosegla neverjetne uspehe – v svetovnem merilu – nato pa je skrivnostno izginila na svojem devetem osemtisočaku: Kančenzengi. Bila je še veliko več kot alpinistka – predvsem je bila ženska, ki je dokazala, da lahko vse tisto, kar se ji je zdelo pomembno, naredi na vsaj tako visoki ravni kot moški. In zaradi tega ne neha biti ženska. V nekem intervjuju je na vprašanje o osamljenosti v gorah odgovorila: “V gorah nisem sama. Mislim, da je več osamljenosti med ljudmi v dolini. V gorah imaš vedno možnost izbire. Nič ni narobe s tem, če želiš v gore. To je neke vrste sprejemanje samega sebe. To je čas uživanja samote. In nato veselja, da se znova lahko vrneš med ljudi.” Obdobja Wande Rutkiewicz se v Junakih našega časa spominjajo Andrej in Marija Štremfelj, Tone Škarja in dr. Peter Mikša. Oddajo je pripravil Jure Čokl.
Kanadski izumitelj Reginald Aubrey Fessenden velja za očeta radijskih oddaj, kot jih poznamo danes. Decembra 1906 je kot prvi prenesel govor in glasbo prek radijskega etra. Pri tem je uporabil zelo preprost mehanizem delovanja radijskega oddajnika, kar je bilo značilno za tisti čas. Njegovo oddajanje so na radijsko opremljenih ladjah ujeli in slišali nekaj sto kilometrov stran. Reginald Fessenden je sicer del radijskega zgodovine, prihodnost pa je digitalni radio, ki bo prenašal tudi multimedijske vsebine: fotografije, besedila kot je vremenska napoved in informacije o stanju na cestah. Radio Slovenija se že pripravlja na digitalno radijsko oddajanje, ki bo omogočalo prenos multimedijskih vsebin. Fessendena in njegov pionirski dosežek pa v Junakih našega časa osvetljujeta operativni inženir za razvoj Radia Slovenija Robert Gartner in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia
Nemški paleontolog Ernst Stromer je v svoji raziskovalni karieri odkril in dokumentiral fosilne ostanke okoli 45 različnih živalskih vrst iz pradavnine. Po njem so zato poimenovali velikega rastlinojedega dinozavra, ki je v obdobju krede živel na območju današnje severne Afrike. Vendar pa je Stromer veliko bolj znan po odkritju ostankov orjaškega mesojedega Spinozavra, ki ga je leta 1915 tudi prvi opisal. Življenje in delo Ernsta Stromerja bo v oddaji Junaki našega časa predstavil mag. Matija Križnar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na potovanju v pradavnino se mu je pridružil Iztok Konc. Foto: Wikimedia Commons
Svetovna popotnica, poliglotka in pisateljica Alma Maximiliana Karlin, ki se je rodila pred 125-imi leti, natančneje, 12. oktobra leta 1889 v Celju - v tem mestu je leta 1950 tudi umrla - je tako v svetovni kot v slovenski zgodovini pustila svojevrsten pečat. Nemški časopisi njenega časa so o njej pisali, da je bila prva belopolta ženska, ki je na začetku 20. stoletja sama prepotovala svet. Če dodamo, da ni potovala kot turistka, temveč kot raziskovalka in ustvarjalka, da je potovala sama in se med potjo ves čas sama preživljala s svojim znanjem - in da je po svetu nepretrgano potovala osem let - ta trditev še danes drži. Vabimo vas, da se v današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, odpravite na potovanje z Almo Karlin, ki je v 30-letih 20. stoletja postala ena najbolj priljubljenih in branih avtoric potopisov. Teh so celo v obdobju svetovne gospodarske krize na nemškem trgu prodali sto tisoč izvodov.
Dr. Ivan Oražen – domoljub, zdravnik, dobrotnik. V deželnem zboru Avstro-Ogrske monarhije se je boril za slovenstvo; med prvo svetovno vojno je zdravil ranjence; bil je med pobudniki za ustanovitev Medicinske fakultete v Ljubljani, kateri je v oporoki zapustil vse svoje imetje. O življenju in delu dr. Ivana Oražna bo v oddaji Junaki našega časa pripovedovala prof. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Neveljaven email naslov