Ko je psihiater dr. William Glasser med letoma 1954 in 1957 služboval na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Los Angelesu, ni bil zadovoljen z napredkom svojih pacientov. Spraševal se je po vzroku in razmišljal, kaj bi lahko storil. Vzniknila je realitetna psihoterapija, ki jo je William Glasser razvil iz svoje teorije izbire. Ta uči, da si v življenju edino sami izbiramo vse, kar počnemo. Drugi nas ne morejo ne osrečiti in tudi ne onesrečiti. Dr. Williama Glasserja – njegovo teorijo in življenje – bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se z ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah Ano Nušo Kern in psihoterapevtko Bóbo Lojk z Evropskega inštituta za realitetno terapijo v Kranju. Oddajo je pripravil Iztok Kônc. Foto: WikimediaCommons, cc

Avtor teorije izbire in realitetne psihoterapije

Ko je psihiater dr. William Glasser med letoma 1954 in 1957 služboval na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Los Angelesu, ni bil zadovoljen z napredkom svojih pacientov. Spraševal se je po vzroku in razmišljal, kaj bi lahko storil. Vzniknila je realitetna psihoterapija, ki jo je William Glasser razvil iz svoje teorije izbire.

Če ste srečni, si boste radi rekli, pustite stvari take, kot so, ne zibajte čolna. Če pa ste nesrečni, je skoraj nemogoče, da ne bi veliko razmišljali o tistem, kar vas po vašem mnenju dela nesrečne. Prvo, kar vam pride na misel je: Kdo je kriv, da sem nesrečen/ nesrečna? Ali: Kaj je narobe, kaj me onesrečuje? … (dr. William Glasser)*

Po besedah psihoterapevtke Bobe Lojk strokovne vodje Evropskega inštituta za realitetno terapijo v Kranju Glasserjeva teorija izbire uči, da smo za svoje življenje odgovorni sami; nam so prepuščene prav vse izbire. Drugi nas ne morejo ne osrečiti in ne onesrečiti. Po teoriji izbire je osnovna naloga vsakega človeka, da gradi dobre odnose.

Potrebe – kot so potreba po pripadnosti, ljubezni, preživetju, moči, potreba po zabavi in svobodi – so lastne vsem nam. V genih pa je zapisano, katere med njimi so nam bolj pomembne. Potrebe nas, vede ali nevede, spodbujajo k določenemu vedenju. »Nezadovoljenost ene ali več potreb vodi v frustracije,« pravi Ana Nuša Kern ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, ki je med drugim tudi inštruktorica teorije izbire.

Dr. William Glasser se je rodil leta 1925 v Clevelandu. Zaključil je študij kemije in medicine, magistriral iz klinične psihologije, leta 1961 pa specializiral iz psihiatrije. Leta 1990 mu je jezuitska Univerza v San Franciscu podelila častni doktorat. Danes o dr. Williamu Glasserju govorimo kot o utemeljitelju in začetniku realitetne terapije. To je ena od psihoterapij. Temelji na teoriji izbire.

Rad bi vam povedal le to, da ste konec koncev edina oseba, na katero se lahko zanesete, vi sami. Prepričan sem, da to ni nekaj, kar bi radi slišali. Zaradi tega je življenje videti tako nepošteno … (dr. William Glasser)*

Dr. William Glasser je umrl leta 2013 v Los Angelesu. Njegova dela so prevedena v številne jezike, tudi v slovenščino. Vsak učenec je lahko uspešen, Opozorilo: psihiatrija je lahko nevarna za vaše zdravje, Realitetna terapija v praksi, Teorija izbire, Učitelj v dobri šoli – pa so le nekateri naslovi, ki jih lahko vzamemo v roke tudi slovenski bralci, študenti in strokovnjaki.

*Odlomka iz knjige: Dr. William Glasser: Vsak učenec je lahko uspešen. Spremna beseda Leon Lojk, prevod Darja Teran, urednica Jelica Žalig Grce, Mca, Radovljica 2001.