Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmišljamo o glasbi, ki v nas sproža različna občutja in telesne odzive. BBC o tem piše kot o fenomenu kožnega orgazma oziroma o fenomenu.
Dve tretjini populacije ga poznata pod francoskim izrazom frisson, kar pomeni drgetanje in vznemirjenje, ki ga sproži estetsko zadovoljstvo. Ena od vodilnih teorij pravi, da se pri poslušanju ugodne glasbe, gledanju dobrega filma ali umetnin v možganih sprošča dopamin, ta nenaden porast nevrohormona pa sproži fiziolški odziv, denimo kurjo polt.
Seznam skladb poslušalk in poslušalcev najdete tukaj.
Razmišljamo o glasbi, ki v nas sproža različna občutja in telesne odzive. BBC o tem piše kot o fenomenu kožnega orgazma oziroma o fenomenu.
Dve tretjini populacije ga poznata pod francoskim izrazom frisson, kar pomeni drgetanje in vznemirjenje, ki ga sproži estetsko zadovoljstvo. Ena od vodilnih teorij pravi, da se pri poslušanju ugodne glasbe, gledanju dobrega filma ali umetnin v možganih sprošča dopamin, ta nenaden porast nevrohormona pa sproži fiziolški odziv, denimo kurjo polt.
Seznam skladb poslušalk in poslušalcev najdete tukaj.
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo splet (in svet) spreminjati na bolje.
Maruša v povolilnem jutru gosti Boštjana Napotnika, ki sicer profesionalno ustvarja kampanje, v katerih nas različni profili podjetij prepričujejo, zakaj potrebujemo določene izdelke. Če podjetja zamenjamo z ljudmi in izdelke z vrednotami, dobimo namesto oglaševalske volilno kampanjo.
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo splet (in svet) spreminjati na bolje.
Če vas je pot zanesla na Obalo, ste lahko opazili, da se je veliko oljk treslo – te dni je namreč veliko Primorcev izkoristilo za pobiranje oljk. Te ljudem na Obali pomenijo veliko več, kot samo drevo, ki daje olje. Gre za drevesa, ki ljudi vsako leto sredi jeseni združijo. Eni najraje pobirajo stoje, z rokami, drugi z grabljicami, ta močni fantje primejo za električno palico, ki jo položiš na vejo in trese drevo. Ko se pobiranje zaključi, se njivo pospravi, zvije mreže, oljke očisti vejic in listov, se jih stehta in nese v torklo - pripravo za stiskanje olja iz oljk. In potem sledi največje vprašanje: "Kolko so wolke hitle?"
V nizu ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo izboljšati splet (in svet).
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo splet (in svet) spreminjati na bolje. V četrti epizodi spoznamo 31-letno Leo Smrkolj, ki je premagala raka in vse ostale zaplete v letih 2021 in 2022. Lea se je odločila, da bo o svoji bolezni in poteku zdravljenja komunicirala na družabnih omrežjih, saj je bil zanjo del terapije, v njenih zapisih pa sedaj pomoč in uteho najdejo drugi, ki jih življenje sooči s težko diagnozo. Kako ji je njena spletna skupnost pomagala preživeti, se je kdaj v času zdravljenja soočala z vrstniškim pritiskom in kako njeno iskrenost na družabnih omrežjih dojemajo v korporativnem svetu, kjer je sicer zaposlena?
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo svet spreminjati na bolje.
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo splet (in svet) spreminjati na bolje. V drugi epizodi spoznamo Bojano Koprivnik, ki vodi profil Miselnost. Na pot od skrivnih zapiskov na telefonu do javnega objavljanja na spletu in celo izdaje knjige se je Bojana podala z mislijo, da lahko ima prebiranje njene poezije na nekoga podoben terapevtski učinek, kot ga ima zanjo pisanje. Kdaj je začutila potrebo po javnem objavljanju, kje črpa navdih in kakšen je bil preskok z digitalnega Instagrama v analogno knjigo?
V seriji ponedeljkovih jutranjih oddaj gostimo spletne vplivneže, ki se trudijo svet spreminjati na bolje. V prvi epizodi spoznamo Darjo, ki na Instagramu sliši na ime "Izgubljena v vesolju". S svojimi objavami ozavešča o življenju z multiplo sklerozo in drugih dogodkih, ki osmišljajo življenje z boleznijo.
Glasbena zgodba o multiinstrumentalistih. Tistih, ki so posneli vse instrumente na albumu.
Amadej Petan in Tara Sergeja Kadunc sta študenta in digitalna nomada. Ko se je študij pred dvema letoma zaradi epidemičnih razmer začel izvajati na daljavo, sta ugotovila, da lahko v tem času potujeta, pa sta še vedno prisotna na vseh predavanjih in študijskih vajah. Vmes sta končala prvo stopnjo študija, na magisterij pa se drugo leto odpravljata v Pariz, vmesni čas pa bosta izkoristila za potovanje in delo, saj ugotavljata, da je zaradi uveljavitve dela na daljavo vse več tudi študentskega dela, ki ga lahko opravljata od koder koli.
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden.
Nina Rojc in Tilen Čančer sta digitalna nomada. V začetku letošnjega leta sta se po razmisleku, ali se z nakupom nepremičnine ustaliti v domovini ali izkoristiti možnost dela na daljavo za raziskovanje sveta, odločila za zadnje. Po poteh digitalnega nomadstva sta se sprva odpravila za tri mesece, a kmalu podaljšala za nedoločen čas. Kje vse sta Nina in Tilen že bila, kako izbirata lokacije in kaj so po njunem mnenju najboljše stvari takega načina življenja? Razmišljata tudi o trajnosti in digitalnem nomadstvu.
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V drugi epizodi spoznamo Jana, mladega programerja, ki si je digitalno nomadstvo izbral za svoj trenutni način življenja. Dela od doma in ker mu narava dela omogoča, da ga opravlja od kjerkoli, tudi veliko potuje. Zakaj se je Jan odločil, da postane digitalni nomad, na kak način potuje in kje vse je že bil?
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dalj časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V prvi epizodi spoznamo digitalno nomadko Nino. S fantom sta leta 2020 kupila avtodom in od takrat se večkrat letno odpravita na daljša potovanja, ki jih združujeta z delom. Kje vse sta že bila, kaj so po Nininem mnenju prednosti in slabosti digitalnega nomadstva in brez katerih treh stvari se nikoli ne odpravi na poti?
TikTok je platforma, ki je v javnosti dvignila veliko prahu - tako zaradi varnostnih in političnih razlogov, predvsem pa zaradi svoje popularnosti, saj z veliko hitrostjo prehiteva druga družabna omrežja in narekuje trende spletnega komuniciranja. Po podatkih Dunking Devils Studios, vodilne spletne digitalne agencije v Sloveniji, ki se ukvarja s pripravo in urejanjem TikTok profilov za naročnike, ima platforma v Sloveniji okoli 400.000 uporabnikov. In ker TikTok je in bo, se sprašujemo, kako sploh naredimo TikTok.
Si predstavljate poletje brez fotografiranja? Tudi mi ne! Zato z Nino Plantan, komunikologinjo, ki v prostem času rada in veliko potuje, razmišljamo o pravilih fotografiranja za instagram - najbolj fotogenično omrežje, kar ga splet premore.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V šesti in zadnji epizodi govorimo o tehnologijah, ki so zaznamovale leto in desetletje, v katerem je nastal Val 202. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V peti epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali v osemdesetih. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V četrti epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali na začetku devetdesetih. Tudi o internetu, ki je pozneje spremenil svet. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Neveljaven email naslov