Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Od konca leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta
Škofjeloški pasijon je literano delo z versko vsebino in hkrati dramska uprizoritev, ki je pred tremi stoletji med nastopajoče uključila več sto prebivalcev Škofje Loke in okoliških vasi. Kot literarno delo v sloveščini, pisano v lokalnem loškem narečju in v obliki baročne pesnitve s tekočo rimo, je biser slovenske literature izpod peresa patra Romualda oziroma Lovrenca Marušiča iz Štandreža pri Gorici. Hkrati je najstarejše povsem ohranjeno dramsko besedilo v našem jeziku in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od konca leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta. V oddaji so o ŠKOFJELOŠKEM PASIJONU govorili:
-pater dr. Metod Benedik, teolog in zgodovinar;
-dr. Monika Deželak Trojar, klasična filologinja in zgodovinarka, sodelavka ZRC SAZU in
-doc. dr. Marija Ogrin, raziskovalec na inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
402 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Od konca leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta
Škofjeloški pasijon je literano delo z versko vsebino in hkrati dramska uprizoritev, ki je pred tremi stoletji med nastopajoče uključila več sto prebivalcev Škofje Loke in okoliških vasi. Kot literarno delo v sloveščini, pisano v lokalnem loškem narečju in v obliki baročne pesnitve s tekočo rimo, je biser slovenske literature izpod peresa patra Romualda oziroma Lovrenca Marušiča iz Štandreža pri Gorici. Hkrati je najstarejše povsem ohranjeno dramsko besedilo v našem jeziku in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od konca leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta. V oddaji so o ŠKOFJELOŠKEM PASIJONU govorili:
-pater dr. Metod Benedik, teolog in zgodovinar;
-dr. Monika Deželak Trojar, klasična filologinja in zgodovinarka, sodelavka ZRC SAZU in
-doc. dr. Marija Ogrin, raziskovalec na inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.
Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.
Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.
Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.
Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...
Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.
Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.
Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.
Neveljaven email naslov