Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Težko se sklanjajo!

29.02.2020

Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.

Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!

Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a, pravi Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”

Težave lahko nastopijo še pri posameznih imenih, kakršno je Klemen, ljudje se pogosto sprašujejo, je prav Klemna ali Klemena. Gre za že uveljavljeno dvojnico, ime se lahko torej sklanja na oba načina, se pa Pravopis vedno bolj ozira na to, kaj posameznik, ki je nosilec imena, želi zase – torej kako svoje ime pregiba on oziroma njegova okolica. Ob tem velja izpostaviti še en sklop imen, in sicer tista, ki se končajo na -r.

“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”


KiKs

184 epizod


Kratka informativna koristna slovenščina

Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Težko se sklanjajo!

29.02.2020

Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.

Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!

Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a, pravi Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”

Težave lahko nastopijo še pri posameznih imenih, kakršno je Klemen, ljudje se pogosto sprašujejo, je prav Klemna ali Klemena. Gre za že uveljavljeno dvojnico, ime se lahko torej sklanja na oba načina, se pa Pravopis vedno bolj ozira na to, kaj posameznik, ki je nosilec imena, želi zase – torej kako svoje ime pregiba on oziroma njegova okolica. Ob tem velja izpostaviti še en sklop imen, in sicer tista, ki se končajo na -r.

“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”


01.02.2020

Pišemo citatno, izgovorimo podomačeno

Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.


25.01.2020

“To rubriko ti ni treba poslušati, je pa koristno”

V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.


18.01.2020

“Z večimi ljudmi smo se pogovarjali v večih primerih”

Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.


11.01.2020

“Gospa, ste že bila pri nas?”

Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.


Stran 10 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov