Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času, zato naj bodo v nahrbtniku z nami vedno topla oblačila. In kaj še?
Namesto velike količine hrane je priporočljiva t. i. železna rezerva v obliki sendviča ali energijske ploščice in izotonični napitek, svetuje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. V nahrbtnik pohodnika sodijo tudi komplet za prvo pomoč, čelna svetilka in velika plastična vreča. Poleg tega, da nam slednja služi za zbiranje odpadkov, se lahko vanjo zavijemo in ohranjamo temperaturo ali pa z njo zaščitimo nahrbtnik.
Kaj pa je dobro vedeti pri izbiri pohodniške opreme?
»Pri nahrbtniku je pomembno, da izberemo primerno veliko hrbtišče, trakov naj bo čim manj, naramnice naj bodo sešite v obliki črke S, da se izognejo žilam pod pazduhami, okoli 80 % teže nahrbtnika nosimo okrog bokov, zato ga na spodnjem delu telesa zapremo in s tem razbremenimo ramena.«
Pri oblačilih smo pozorni na to, da so čim lažja in da dihajo. Narejena naj bodo iz sintetike in naravnih vlaken. Pri izbiri obutve pa nikoli ne obujemo sandalov, za lažje poti lahko posežemo po kakovostnih športnih copatih s primernim podplatom, ki morajo biti dovolj veliki.
Pohodniške palice so primerne po 30. letu starosti, saj z njihovo uporabo dela celo telo, pri čemer tudi razbremenimo kolena. Če gremo na zelo zahtevno planinsko pot, so del naše opreme tudi tehnični pripomočki, kot so plezalni pasovi, vrvi, samovarovalni kompleti. Takšnega podviga se lotimo, ko vse to znamo ustrezno uporabljati. Čelado je smiselno imeti, če hodimo pod stenami.
Matjaž Šerkezi pa ima v nahrbtniku še en uporabni del opreme - dva metra dolgo cevko: »Sploh pod kakšnim težko dostopnim balvanom v Julijskih Alpah do vode najlažje dostopam prav z njo.«
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času, zato naj bodo v nahrbtniku z nami vedno topla oblačila. In kaj še?
Namesto velike količine hrane je priporočljiva t. i. železna rezerva v obliki sendviča ali energijske ploščice in izotonični napitek, svetuje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. V nahrbtnik pohodnika sodijo tudi komplet za prvo pomoč, čelna svetilka in velika plastična vreča. Poleg tega, da nam slednja služi za zbiranje odpadkov, se lahko vanjo zavijemo in ohranjamo temperaturo ali pa z njo zaščitimo nahrbtnik.
Kaj pa je dobro vedeti pri izbiri pohodniške opreme?
»Pri nahrbtniku je pomembno, da izberemo primerno veliko hrbtišče, trakov naj bo čim manj, naramnice naj bodo sešite v obliki črke S, da se izognejo žilam pod pazduhami, okoli 80 % teže nahrbtnika nosimo okrog bokov, zato ga na spodnjem delu telesa zapremo in s tem razbremenimo ramena.«
Pri oblačilih smo pozorni na to, da so čim lažja in da dihajo. Narejena naj bodo iz sintetike in naravnih vlaken. Pri izbiri obutve pa nikoli ne obujemo sandalov, za lažje poti lahko posežemo po kakovostnih športnih copatih s primernim podplatom, ki morajo biti dovolj veliki.
Pohodniške palice so primerne po 30. letu starosti, saj z njihovo uporabo dela celo telo, pri čemer tudi razbremenimo kolena. Če gremo na zelo zahtevno planinsko pot, so del naše opreme tudi tehnični pripomočki, kot so plezalni pasovi, vrvi, samovarovalni kompleti. Takšnega podviga se lotimo, ko vse to znamo ustrezno uporabljati. Čelado je smiselno imeti, če hodimo pod stenami.
Matjaž Šerkezi pa ima v nahrbtniku še en uporabni del opreme - dva metra dolgo cevko: »Sploh pod kakšnim težko dostopnim balvanom v Julijskih Alpah do vode najlažje dostopam prav z njo.«
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov