Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

»Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje«

31.10.2020

470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.

Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.

470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.

"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga dr. Aleksander Bjelčevič, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je dr. Kozma Ahačič, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:

"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so dve mize, ampak uporabljata tudi dve mizi, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo ne vidim mizo, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik ne vidim mize. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."

Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.


KiKs

185 epizod


Kratka informativna koristna slovenščina

»Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje«

31.10.2020

470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.

Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.

470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.

"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga dr. Aleksander Bjelčevič, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je dr. Kozma Ahačič, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:

"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so dve mize, ampak uporabljata tudi dve mizi, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo ne vidim mizo, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik ne vidim mize. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."

Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.


16.04.2022

Je "krožišče" prekrivanka?

Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!


09.04.2022

Črko M izgovarjamo z “Mmm” in ne “M?”

Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.


02.04.2022

Zabeležili so 23 prijav kršitev "volivnega" molka

Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


26.03.2022

Ali nas filmski kiksi perdvsem zabavajo ali tudi jezijo?

Kratka informativna koristna slovenščina


19.03.2022

Kdo mi odgovarja?

Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


12.03.2022

Okolje in prostor "je" omejena dobrina

V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.


05.03.2022

Od Harkiva do Lvova, od Lviva do Harkova

Kratka informativna koristna slovenščina


26.02.2022

Nogo si je zlomila "pred dvemi leti"

O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.


19.02.2022

"Ko bom bil jaz velik, bom bil Lovro!"

Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.


12.02.2022

"Kruh še ni pečen!"

Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.


05.02.2022

S "čem" si začel svojo predstavitev?

S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.


29.01.2022

Hvala ali briga me?

Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.


22.01.2022

Greš "z mano" na sprehod?

V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.


15.01.2022

"Vpišemo stavek "Gledam hči." Program bo to takoj popravil."

Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.


08.01.2022

Pisanje skupaj in narazen v konkretnih primerih

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.


11.12.2021

Naročil sem "malinino" tortico

V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.


04.12.2021

"Mogla" sem k zdravniku

Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.


27.11.2021

Še enkrat "več" je podal žogo

On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.


20.11.2021

"To je bil Olimpija"

Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.


13.11.2021

Čestitam "na" zmagi!

"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.


Stran 5 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov