Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
"Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za"
"Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na primer:
iti z roko čez nekaj = potegniti z roko,
iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom,
cesta gre tod = je speljana tod,
ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ...
Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog)," razloži sogovornica.
"Po nemškem vzoru se je razvila zveza iti za in tej se je dodala zveza iti se. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo iti se za. Za kaj se gre? Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini."
Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
"Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za"
"Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na primer:
iti z roko čez nekaj = potegniti z roko,
iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom,
cesta gre tod = je speljana tod,
ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ...
Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog)," razloži sogovornica.
"Po nemškem vzoru se je razvila zveza iti za in tej se je dodala zveza iti se. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo iti se za. Za kaj se gre? Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini."
Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov