Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.
Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?
Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, Miha Zor, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?
Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.
Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.
Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?
Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, Miha Zor, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?
Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov