Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom
Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.
Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke.
Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje.
Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal.
Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.
Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti.
Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom
Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.
Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke.
Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje.
Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal.
Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.
Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti.
Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.
"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.
Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.
Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.
V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.
Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja!
Neveljaven email naslov