Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.
Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov