Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj meni, da ima Slovenija relativno sodoben in human sistem prestajanja zaporne kazni. Prepričan je, da je bil pobeg iz koprskega zapora zlorabljen za poskus restavracije nekih drugih metod in pristopov, ki so bili v zaporskem sistemu prisotni v nekem drugem času.
“Tovrstni dogodki nam povzročajo operativne probleme in skrbi, niso pa maloštevilni, ki jim to pride prav in samo čakajo, da lahko zlorabijo tak položaj.” – Jože Podržaj
Podržaj pravi, da varnost niso samo rešetke, ključi in kamere, ampak je predvsem odnos.
“Pretiravanje z varnostjo običajno pomeni predvsem strošek, ne prinese pa dobrega rezultata.”
Direktorica Urada za probacijo Danijela Mrhar Prelić opozarja, da imajo najnižjo, med 15- in 20-odstotno stopnjo povratništva na Norveškem, kjer imajo zelo odprt zaporni sistem, podkovan s številnimi dejavnostmi in prostimi izhodi. Po drugi strani imajo v ZDA, kjer imajo izjemno strog, zaprt in rigiden sistem izvrševanja kazni, kar 70-odstotno stopnjo povratništva.
“Do kod ima kaznovanje svoj pomen? Jaz to primerjam z vzgojo otroka. Ali otrok, ki je samo kaznovan in se mu nalaga kazen na kazen, v resnici spremeni svoje vedenje? Pogosto ne. Če kazni sledijo pojasnila, zahteve, vključevanje in delo z njim, se zgodijo spremembe. Enako je z obsojenci.” – Danijela Mrhar Prelić
Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo meni, da govorjenje o tem, da so zapori hoteli, kaže na odkrito agresivnost do zaporniške populacije, kar pa ne pomeni, da se zaposlenim dogajajo dobre stvari, ampak da so preobremenjeni in imajo prenizke dohodke.
“To je treba reševati, vendar ne na plečih obsojencev. Del tega gre tudi na račun tega, da se številnim ljudem na prostosti ne godi dobro, vendar zaporniki niso tista točka, na kateri bi reševali take probleme. Koprski pobeg je služil predvsem kot povod za neko obračunavanje, pred katerim se ne smemo umakniti, in ga je treba razrešiti.” – Dragan Petrovec
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj meni, da ima Slovenija relativno sodoben in human sistem prestajanja zaporne kazni. Prepričan je, da je bil pobeg iz koprskega zapora zlorabljen za poskus restavracije nekih drugih metod in pristopov, ki so bili v zaporskem sistemu prisotni v nekem drugem času.
“Tovrstni dogodki nam povzročajo operativne probleme in skrbi, niso pa maloštevilni, ki jim to pride prav in samo čakajo, da lahko zlorabijo tak položaj.” – Jože Podržaj
Podržaj pravi, da varnost niso samo rešetke, ključi in kamere, ampak je predvsem odnos.
“Pretiravanje z varnostjo običajno pomeni predvsem strošek, ne prinese pa dobrega rezultata.”
Direktorica Urada za probacijo Danijela Mrhar Prelić opozarja, da imajo najnižjo, med 15- in 20-odstotno stopnjo povratništva na Norveškem, kjer imajo zelo odprt zaporni sistem, podkovan s številnimi dejavnostmi in prostimi izhodi. Po drugi strani imajo v ZDA, kjer imajo izjemno strog, zaprt in rigiden sistem izvrševanja kazni, kar 70-odstotno stopnjo povratništva.
“Do kod ima kaznovanje svoj pomen? Jaz to primerjam z vzgojo otroka. Ali otrok, ki je samo kaznovan in se mu nalaga kazen na kazen, v resnici spremeni svoje vedenje? Pogosto ne. Če kazni sledijo pojasnila, zahteve, vključevanje in delo z njim, se zgodijo spremembe. Enako je z obsojenci.” – Danijela Mrhar Prelić
Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo meni, da govorjenje o tem, da so zapori hoteli, kaže na odkrito agresivnost do zaporniške populacije, kar pa ne pomeni, da se zaposlenim dogajajo dobre stvari, ampak da so preobremenjeni in imajo prenizke dohodke.
“To je treba reševati, vendar ne na plečih obsojencev. Del tega gre tudi na račun tega, da se številnim ljudem na prostosti ne godi dobro, vendar zaporniki niso tista točka, na kateri bi reševali take probleme. Koprski pobeg je služil predvsem kot povod za neko obračunavanje, pred katerim se ne smemo umakniti, in ga je treba razrešiti.” – Dragan Petrovec
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov
